Božič drugače

Najprej sem imela namen današnji zapis posvetiti pereči ali bolje rečeno moteči temi, in sicer anonimnemu komentiranju na družbenih omrežjih ali spletnih straneh. Pa ne bom. Božič je. Letos za nas poseben. Prvič ne bomo skupaj sedli k božični večerji, temveč bomo vsak po svoje rinili za obveznostmi, hobiji in podobnimi zadevami. Jaz bom pretežno taksist. Pravkar so v Slovenijo prispeli sorodniki iz Avstralije, sestrični z otroki sta se namenili preživeti v rodni deželi svojih staršev božično-novoletne praznike z globljim namenom, da se skupaj poslovimo od najljubše in edine tete. Tetin prah sta pripeljali nazaj domov. Pričakovali so sicer "White Christmas", vendar bo zelo verjetno bolj na zeleno, ampak nič zato. Važno, da skupaj ustvarimo spomine, spletemo nova poznanstva in se poslovimo od tistih, ki jih ni več med nami.

< Čeprav bomo domačo obilno večerjo 24. decembra izpustili, bomo na željo obiskovalcev iz Dežele tam spodaj prvič jedli pravo božično pozno kosilo v pristni kraški gostilni. Kot se bolj spodobi za Italijane. Obljubim, da se bomo potrudili izbrati vsaj slovenske jedi. Moj odraščajoči sin bo medtem vijugal na belih strminah italijanskih Dolomitov. In skoraj gotovo tudi jedel kaj značilnega za zahodne sosede. Mogoče velja staviti na pašto (Za Slovence testenine), kajti mojega brata, s katerim se sin udeležuje smuke, poznam precej dobro.

Med božičem in novim letom bomo s hčerko in mojo sladko-kislo vsekakor pa boljšo polovico zdaj že tradicionalno preživeli v Istri. Malo se bomo namakali v bazenu, najverjetneje se tudi savnali, gotovo se sprehajali, manj gotovo masirali (čeprav bi koristilo). Na oddihu bosta z nami tudi Gia in Rocco. Za pasjo lepotico dam lahko roko v ogenj, da bo plavala v morju. Samo upam lahko, da nam ne bo treba. Težave ima namreč s prenehanjem tovrstne aktivnosti.

Čisto za konec leta smo si pustili razširjen družinski izlet v Piran. Gosti iz Avstralije so namreč izrazili željo po obisku tega obmorskega mesta, na katerega tudi mene vežejo lepi spomini. Ogled Pirana bomo združili s sivestrskim kosilom v restavraciji s svežo morsko hrano. In se nato podali domov, da počakamo Novo leto. Ne vem, kaj nam bo prineslo. In tudi ne želim vedeti. Vsem želim, da bi bilo najboljše možno, toda ponavadi se rado kaj sfiži.

Letos bo zaključek leta drugačen, kot smo ga vajeni. Toda vseeno zgleda kar spodbudno. Včasih moramo ven iz cone udobja, da se lahko vanjo spet vrnemo. Ali pa tudi ne. Človek nikoli ne ve, kaj bo prineslo življenje. In prav zato uživajte vsak trenutek, praznik, poletje, oddih... pa naj bo kot ponavadi ali čisto drugače!