Prej si z malim umivava zobe v kopalnici in dokler on motovili z rokami pod pipo in razmišlja ali bi si on prej sam krtačil zobe ali je bolje, da mu jih kar mama, skočim jaz še lulat...in vpraša:
"Mama, zakaj ti ne lulaš stoje?"
"Zato, ker sem punca in nimam luleka....jaz ne morem moje lulice raztegnit čez rob školjke..."
"Lahko probaš..."
"Ne, raje ne....lahko si prepričan, da ne bo šlo..."
"Lahko vsaj vidim?"
"Kaj bi gledal?"
In mali ugotovi, da je v moje glasu odtenek nestrinjanja in bliskovito menja debato...ampak hitro ugotovim, da otroci stvari presenetljivo dobro povežejo...
"Mama, kako nastanejo otroci? Kaj kosti, kožo in vse daš notri?"
"Notri kam?"
"Ja, v trebuh."
In tukaj je zadel v črno...razložila sem mu o prvi delitvi, zigoti, ugnezdenju, migraciji celic in tam nekje pri kličnih listih me je preklinil: "Mama, kaj mi ne boš oprala zob?!"
No, za prvic sem izpustila prvi sicer najboljši del. Pa drugič.
