ponedeljek, 20. september 2021
Pravičnost v imenu interesa
Ali je pravično, da morajo zaposleni, ki so cepljeni, delati na maksimumu svojih možnosti zato, da pokrijejo sodelavce, ki so zaradi bolezni zboleli oziroma so zaradi stika z okuženim v karanteni? Najbrž ni. Toda... ali je pravično, da v času poletnih dopustov nekdo dela 110 ur tedensko, da je sodelavec lahko na dopustu, njega pa čez dobre tri tedne, ko je glavna sezona že mimo, pokličejo z dopusta v službo, ker je primanjkljaj kadra? Ali če se vprašamo dalje... Je pravično, da alkoholik dobi na voljo že druga jetra za presaditev, medtem ko novorojenček umre mami na rokah zaradi odpovedi jeter nekaj dni po porodu, ker ni na voljo primernega organa za presaditev? Je pravično, da dolgoletni kadilec odvzema prostor na intenzivni negi sosedu, ki se je zdravo prehranjeval, telovadil in skrbel za svoje zdravje ter vseeno umira zaradi raka pljuč? Se vam zdi pravično, da vodstvo podjetja kuje dobičke, zaposleni pa umirajo za posledicami poklicne bolezni, s katero je bilo vodstvo seznanjeno že pred uvedbo nevarne surovine, kemikalije v proizvodnjo? Najbrž se nikomur nič od tega ne zdi niti pravično niti pošteno... ali pa je z njim nekaj zelo narobe... in podobnih primerov bi lahko naštela na stotine...
Zakaj? Odgovor na dilemo je preprostejši, kot bi kdo mislil. Ker življenje ni pravično. Kaznuje nas tudi, če delamo prav. V resnici nismo mi sodniki, niti porota. Malo smo zamešali vloge v naših malih glavah. Ne sodimo, ampak nam je (u)sojeno. Celo življenje sedimo na zatožni klopi. In tiste gor visoko nad nami, ki ne vedo našega priimka, prav malo briga za nas. Vrhovnih sodnikov ni niti blizu naše sodne dvorane. Preko medijev nam pridigajo o odgovornosti, solidarnosti, občutku do sočloveka... v resnici pa imajo čisto drugačne interese, ki so daleč od skrbi za našo dobrobit... Toda tudi oni sedijo na zatožni klopi, sicer zlati, a še vedno zatožni, in v imenu drugačnega interesa... za njihove sodnike najbrž še slišali nismo nikoli. Toda čez 10 let ne bodo oni, ampak mi sami, delali z nekom, ki ga nismo hoteli nadomeščati v času karantene, niti nas ne bodo "pokrili" v času letnega dopusta, tudi koščka jeter nam ne bodo odstopili... Nas bo pa mogoče nadomeščal drugače misleči sodelavec, ki smo mu pokazali, da ga sprejemamo, čeprav ne razmišlja tako, kot razmišljamo sami... čeprav je cepljen s Sputnikom ali sploh ni... čez 10 let to ne bo pomembno... in precej prepričana sem, da boste prej dobili ledvico od nekoga, ki meče molotovke v parlament, kot od tistega, ki nam pridiga o odgovornosti in odloča o naši svobodi...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar