Joj, pa kaj je s folkom....pozornost se vedno preusmerja nekam, kamor trenutno res ni potrebe in tako nam vladajoči zagotavljajo po rimskem načelu : Kruha in iger!
Družinski zakonik! ( pa ni me takoj treba obesiti zaradi naspoštovanja volilnega molka) je tipičen primer preusmerjanja pozornosti. Ljudje se namesto s tem, kako bomo rešili državo, raje ubadajo s homoseksualci. Hm? Ni vse skupaj malo mimo? In zelo ironično...dva dni pred zloglasnim referendumom vlada sporoči, da bo mamicam nižala porodniške... Kako le, če nimamo niti še prave definicije družine (vsaj tako trdijo v političnih logih)? Kako potem sploh vejo, kdo je mamica in komu lahko vzamejo porodniško...
In kar se globalno tiče vsega skupaj...vedno so plusi in minusi...vedno je nekaj malo bolj prav in malo bolj narobe....odvisno iz katere strani gledamo medaljo...po pravici povedano...tudi sama se ne strinjam s tem, da bi Indijke rojevale gajem otroke za mali denar...res ne...in tudi (pa ne, da imam kaj proti homoseksualcem) mi je vprašljiva sprejetost takih otrok v okolje, predvsem slovensko vaško okolje ( Si raje samo predstavljam kako bi zgledalo :" Kaj? A tvoj sošolec je uni, ki živi z dvema p******, sigurno je čuden..."...nekako takole ali pa še bolj brutalno)...vendar če resnično pomislimo, koliko otrok umira zaradi lakote, koliko otrok zabija svoje unikatno otroštvo v prenatrpanih sirotišnicah...so tu res na mestu predsodki o vzorcih, vlogah in podobnih zadevah?!
Napisano je danes, dan pred referendumom, čisto brez evforije, namigovanja in predsodkov, zgolj mnenje, objavljeno bo pa jutri, ker je zakon zakon in jeziki sežejo še dlje!
nedelja, 25. marec 2012
torek, 20. marec 2012
Okna na stežaj....
Čas je, da odpremo okna na stežaj in enkrat za vselej počistimo pred lastnim pragom!
Če bi vsak stresel svoj "tepih" potem ne bi bilo enega pasjega kakca, ne bi bilo preglasne napačne glasbe niti televizorjev sredi narave...No tega, zakaj nekdo izvleče hladilnik ali štedilnik iz stanovanja, ga poleg kontejnerja tlači v avto, se odpelje mimo šestih drugih kontejnerjev in mimo kosovnega odpada, vmes mu celo klošar teži, če ima kaj starega železa za prodat, ampak ne(!), hladilnik nese še 500 metrov na hrbtu in ga zaluča v potok... to človek res malo težko razume...
Ampak potem te hočejo pa poslušalci, ki (pre)zvesto kličejo na radijsko oddajo prepričat, da si v bistvu ti "mona", ki greš čistit za nekom, ki je nekulturen in neosveščen in da pravi kriminal niso smeti, ampak kakci in to kakci od določenih pasem, ne vsi kakci...ma dajte no! Ne, da sem proti pobiranju pasjih iztrebkov, sem celo zelo za in to tudi po potrebi počnem...ampak kaj naredimo, če iztrebek, ki je razgradljiv v mesecu dni, zavijemo v plastično vrečko, ki se razkraja 500 let?! Kaj smo s tem pridobili?! Čiste čevlje piranske gospe? In še to, ok, če se pes pokaka pred Perlo (igralnica v centru Nove Gorice) ali na promenadi v Portorožu, ampak če se pes pokaka sredi vaškega travnika....najboljše, da njegov kakec plastificiramo, vakuumsko zapakiramo, zavijemo v triintrideset plastičnih vrečk in čez 5000 let bodo ugotavljali, kaj za vraga smo leta 2012 jedli! Kaj res nimamo boljše rešitve?! Je bila to oddaja o čiščenju narave ali o iztrebkih (iztrebki v naravo spadajo, da ne bo pomote)?
No, pa pustimo kakce pri miru...Tega, da sem jaz tista, ki celo podpiram smetenje narave, zato ker na vsakem sprehodu z vozičkom naberem polno košaro odpadkov, me pa nihče ne bo prepričal...to počnem zame, za svojega sina..(Daleč od tega, da to počnem na čast unemu, ki je tovoril štedilnik na hrbtu!)...hočem, da je čisto zanj in za vse, ki so odprli svoja okna na stežaj, da vidijo zelena drevesa in ne zavita v merkatorjeve vrečke, da dam vzgled s tem, da poberem "flašo" in jo odvržem v smetnjak....
Najlepše je "šimfat" čez druge, mnogo težje je počistiti svoje dvorišče, še težje ostalim postat zgled....vendar je le tukaj pot do čistega sveta za nas in naše potomce!
Če bi vsak stresel svoj "tepih" potem ne bi bilo enega pasjega kakca, ne bi bilo preglasne napačne glasbe niti televizorjev sredi narave...No tega, zakaj nekdo izvleče hladilnik ali štedilnik iz stanovanja, ga poleg kontejnerja tlači v avto, se odpelje mimo šestih drugih kontejnerjev in mimo kosovnega odpada, vmes mu celo klošar teži, če ima kaj starega železa za prodat, ampak ne(!), hladilnik nese še 500 metrov na hrbtu in ga zaluča v potok... to človek res malo težko razume...
Ampak potem te hočejo pa poslušalci, ki (pre)zvesto kličejo na radijsko oddajo prepričat, da si v bistvu ti "mona", ki greš čistit za nekom, ki je nekulturen in neosveščen in da pravi kriminal niso smeti, ampak kakci in to kakci od določenih pasem, ne vsi kakci...ma dajte no! Ne, da sem proti pobiranju pasjih iztrebkov, sem celo zelo za in to tudi po potrebi počnem...ampak kaj naredimo, če iztrebek, ki je razgradljiv v mesecu dni, zavijemo v plastično vrečko, ki se razkraja 500 let?! Kaj smo s tem pridobili?! Čiste čevlje piranske gospe? In še to, ok, če se pes pokaka pred Perlo (igralnica v centru Nove Gorice) ali na promenadi v Portorožu, ampak če se pes pokaka sredi vaškega travnika....najboljše, da njegov kakec plastificiramo, vakuumsko zapakiramo, zavijemo v triintrideset plastičnih vrečk in čez 5000 let bodo ugotavljali, kaj za vraga smo leta 2012 jedli! Kaj res nimamo boljše rešitve?! Je bila to oddaja o čiščenju narave ali o iztrebkih (iztrebki v naravo spadajo, da ne bo pomote)?
No, pa pustimo kakce pri miru...Tega, da sem jaz tista, ki celo podpiram smetenje narave, zato ker na vsakem sprehodu z vozičkom naberem polno košaro odpadkov, me pa nihče ne bo prepričal...to počnem zame, za svojega sina..(Daleč od tega, da to počnem na čast unemu, ki je tovoril štedilnik na hrbtu!)...hočem, da je čisto zanj in za vse, ki so odprli svoja okna na stežaj, da vidijo zelena drevesa in ne zavita v merkatorjeve vrečke, da dam vzgled s tem, da poberem "flašo" in jo odvržem v smetnjak....
Najlepše je "šimfat" čez druge, mnogo težje je počistiti svoje dvorišče, še težje ostalim postat zgled....vendar je le tukaj pot do čistega sveta za nas in naše potomce!
sobota, 17. marec 2012
Bine
Naša družinica je pridobila novega člana....malega Bineta. Mehka in igriva činčila je številko spremenila v pet in mislim, da počasi že postajamo prava družina živaloljubcev!
Zakaj činčila? Zato ker za konja, kravo, družino gosi ali še enega psa na žalost nimamo prostora. Zato ker bi to malo bitje, ki se je takoj udomačilo in iz rok zlezlo v naša srca, postalo denarnica ali polovica ovratnika! Ja, zato smo izbrali Bineta....žal nam je edino, ker lahko rešimo le njega, vendar ima čisto vsako življenje svojo ceno in svoje iskrive oči!
Čisto vsakič, ko srečam gospe in gospodične v "peličah", bi polila z nafto in zažgala...ne, tukaj pa res ne poznam strpnosti....si predstavljate...lep zimski dan, sprehajaš se po Portorožu v miru....in potem...dve kokodajoči krzni, eno tekmuje z drugim, klobuk z lisico in rokavice z zajčjim repom....in ta premikajoči grob je še glasen, povrhu vsega...upepelitev! Direkt!
No, naš Bine, na srečo ne bo krasil rokavičk, zato pa vsak dan krasi moje roke, ko se po njih sprehaja in išče priboljške....prav lepo je videt našega malega, ki misli, da je Bine miš in kriči ob kletki: "Mine! Mine!"..no, isti izraz uporablja tudi za "mineštro", ampak z drugim poudarkom...
Zakaj činčila? Zato ker za konja, kravo, družino gosi ali še enega psa na žalost nimamo prostora. Zato ker bi to malo bitje, ki se je takoj udomačilo in iz rok zlezlo v naša srca, postalo denarnica ali polovica ovratnika! Ja, zato smo izbrali Bineta....žal nam je edino, ker lahko rešimo le njega, vendar ima čisto vsako življenje svojo ceno in svoje iskrive oči!
Čisto vsakič, ko srečam gospe in gospodične v "peličah", bi polila z nafto in zažgala...ne, tukaj pa res ne poznam strpnosti....si predstavljate...lep zimski dan, sprehajaš se po Portorožu v miru....in potem...dve kokodajoči krzni, eno tekmuje z drugim, klobuk z lisico in rokavice z zajčjim repom....in ta premikajoči grob je še glasen, povrhu vsega...upepelitev! Direkt!
No, naš Bine, na srečo ne bo krasil rokavičk, zato pa vsak dan krasi moje roke, ko se po njih sprehaja in išče priboljške....prav lepo je videt našega malega, ki misli, da je Bine miš in kriči ob kletki: "Mine! Mine!"..no, isti izraz uporablja tudi za "mineštro", ampak z drugim poudarkom...
torek, 6. marec 2012
Top 5
Ali 5 naj (ne)igrač v stanovanju.
Da bo predstava lažja, se postavite v vlogo enoletnika, ki se zibajoče premika po stanovanju. Kaj bi gotovo opazili? Kaj je vredno truda, plezanja, stegovanja in kričanja? No, pa poglejmo....
Še to, vrstni red priljubljenosti ni nujno tak, kot je naveden v tem postu, odvisen je od dneva in razpoloženja...seveda se včasih povzpne na lestvico tudi kak drugi predmet (med drugim, ne boste verjeli, včasih celo prava igrača), vendar v povprečju prevladuje naslednjih pet...Vsaj pri nas doma.
1.WC školjka in ščetka za čiščenje le-te.
Ne vem če ni to kar zmagovalka...definitivno je pa zakon, sploh ko kdo potegne vodo, takrat nabrita ušeska, tudi če so v kuhinji, to zagotovo slišijo in gas...direkt k školjki...tudi če jo je videl že iz vseh možnih perspektiv, je še vedno blazno zanimiva, sploh pa je zanimivo metanje najrazličnejših predmetov (čepi, svinčniki...) vanjo, tukaj velja pravilo: Višje kot se odbije voda, bolj se ploska....
Ščetka je pa alternativa za čas, ko je školjka zasedena z mamo ali tatijem...
2.Vtičnice.
So si že zaslužile post v blogu in so še vedno zakon. In pika. Dokler ne bo "trajna"....
3.Posodica za vodo.
Od naše Lori....uboga Lorica, včasih je pri sosedih in na sprehodih iskala hrano in priboljške, zdaj išče vodo....če pa vsak slučaj posodico zjutraj pozabimo umaknit, sledi iz previjalne šprint na jutranje kopanje....in mama teče v kopalnico po krpo in nato ponovimo vajo s preoblačenjem in previjalno...Hm, ravno sedaj stika po vodi od Bineta (naša činčila) in izgleda, da bo še nekdo dehidriran....
4.Daljinski upravljalnik in TV.
Super zadeva. Preden je rekel "mama", je že znal prižgat TV. Pa mu nihče ni pokazal ali kakorkoli pomagal in pri nas se malo gleda televizor...ampak zadeva je zanimiva, govori, se bliska in je na sploh zakon, najboljše pa je, če gledaš iz 5 cm (si predstavljate joške od voditeljice oddaje Na zdravje! iz take bližine - ja, imate prav, tudi programa ne dirigirava več midva).
Daljinc je pa še boljši...lahko stiskaš, ga grizeš, ližeš, skriješ med lonce....samo čakam, da ga dobim v školjki.
5.Čevlji.
Bog ne daj, da pozabiš odprto omaro s čevlji (hm, ne odprto, odklenjeno, kmalu bomo imeli verige s ključavnico okoli omar), v 5 minutah imaš razstavljeno vso obutev, ki jo premoreš na različnih koncih stanovanja....ko ti mali v kuhinjo prinese snežke in reče : "Mama, pata!", veš, da te čaka pol ure pospravljanja (ja, in najprej grem pogledat v školjko - saj veste asocijacija: "Pata je ba, fuj!", je zelo močna.). Danes sva bila v trgovini s čevlji...vam povem, pravi raj....za naju, za trgovke malo manj!
Da bo predstava lažja, se postavite v vlogo enoletnika, ki se zibajoče premika po stanovanju. Kaj bi gotovo opazili? Kaj je vredno truda, plezanja, stegovanja in kričanja? No, pa poglejmo....
Še to, vrstni red priljubljenosti ni nujno tak, kot je naveden v tem postu, odvisen je od dneva in razpoloženja...seveda se včasih povzpne na lestvico tudi kak drugi predmet (med drugim, ne boste verjeli, včasih celo prava igrača), vendar v povprečju prevladuje naslednjih pet...Vsaj pri nas doma.
1.WC školjka in ščetka za čiščenje le-te.
Ne vem če ni to kar zmagovalka...definitivno je pa zakon, sploh ko kdo potegne vodo, takrat nabrita ušeska, tudi če so v kuhinji, to zagotovo slišijo in gas...direkt k školjki...tudi če jo je videl že iz vseh možnih perspektiv, je še vedno blazno zanimiva, sploh pa je zanimivo metanje najrazličnejših predmetov (čepi, svinčniki...) vanjo, tukaj velja pravilo: Višje kot se odbije voda, bolj se ploska....
Ščetka je pa alternativa za čas, ko je školjka zasedena z mamo ali tatijem...
2.Vtičnice.
So si že zaslužile post v blogu in so še vedno zakon. In pika. Dokler ne bo "trajna"....
3.Posodica za vodo.
Od naše Lori....uboga Lorica, včasih je pri sosedih in na sprehodih iskala hrano in priboljške, zdaj išče vodo....če pa vsak slučaj posodico zjutraj pozabimo umaknit, sledi iz previjalne šprint na jutranje kopanje....in mama teče v kopalnico po krpo in nato ponovimo vajo s preoblačenjem in previjalno...Hm, ravno sedaj stika po vodi od Bineta (naša činčila) in izgleda, da bo še nekdo dehidriran....
4.Daljinski upravljalnik in TV.
Super zadeva. Preden je rekel "mama", je že znal prižgat TV. Pa mu nihče ni pokazal ali kakorkoli pomagal in pri nas se malo gleda televizor...ampak zadeva je zanimiva, govori, se bliska in je na sploh zakon, najboljše pa je, če gledaš iz 5 cm (si predstavljate joške od voditeljice oddaje Na zdravje! iz take bližine - ja, imate prav, tudi programa ne dirigirava več midva).
Daljinc je pa še boljši...lahko stiskaš, ga grizeš, ližeš, skriješ med lonce....samo čakam, da ga dobim v školjki.
5.Čevlji.
Bog ne daj, da pozabiš odprto omaro s čevlji (hm, ne odprto, odklenjeno, kmalu bomo imeli verige s ključavnico okoli omar), v 5 minutah imaš razstavljeno vso obutev, ki jo premoreš na različnih koncih stanovanja....ko ti mali v kuhinjo prinese snežke in reče : "Mama, pata!", veš, da te čaka pol ure pospravljanja (ja, in najprej grem pogledat v školjko - saj veste asocijacija: "Pata je ba, fuj!", je zelo močna.). Danes sva bila v trgovini s čevlji...vam povem, pravi raj....za naju, za trgovke malo manj!
nedelja, 4. marec 2012
Rdeči noski
Ko boste prosili onega tam zgoraj (no, lahko tudi onega spodaj, če hočete), da se mali ne prehladi, dejte prosit čim bolj intenzivno, raje dodajte kakšno molitev več, da vsak slučaj ne bo premalo. Ne samo, da se mali sladki piškotek spremeni v siten kupček hropečega smrklja, ta smrkelj morate posesati in obrisati vi sami...no razen, če ste spremenili stil in bi radi vaše stanovanje oblekli v kaj modernega...in sluzastega....
Posesati? Ja, posesati....ko sem prvič videla "napravico" za čiščenje noska, mi sploh ni bilo jasno, zakaj bi ta priprava lahko bila. In ko so mi obelodanili njen namen, sem presenečeno vzkliknila :" Joj, saj s tem malemu povlečeš ven možgane!" No, pa ne izbezaš ven možganov, saj niti smrklja ne...
Veselje se začne že pri fiziološki...ko moj mali zagleda fiziološko, obrne glavo kot sova za 90 kotnih stopinj in tišči nos v previjalno...ni šans, da prideš do odprtinic...in ko ti to po pravi borbi uspe in zliješ pol mililitra v nosek, dobiš v istem šusu pet mililitrov v fris... in ponoviš vajo....ko ti nekako uspe, da vdihne 0.01 mililiter se razleže glasen jok...takrat si siguren in veš, da je fiziološka našla pot do žrela. 1:0 za mamo!
Da ne govorimo o sirupu...tukaj je sladkost sirupa obratnosorazmerna z njegovo učinkovitostjo in seveda premosorozmerna z voljo do zaužitja sirupa...ko se poslužujem vseh mogočih fint, se vedno spomnim na Luksija (našega psa), kako smo mu tlačili tablete v mortadelo in jih naslednji dan pobirali po vseh kotih, o mortadeli pa seveda nobenega sledu. 2:0 za mamo!
Brisanje noska = misija nemogoče! Očitno je že samo pogled na robček tako strašljiv, da tečeš na drugi konec stanovanja. Rajši moker do popka, kot pa, da bi prišel kdo blizu z robčkom. In potem se prikradem iz kota, ko se nosek zaigra, da me niti ne opazi in z bliskovito hitrostjo švignem pod nosom in posušim svečko.3:0 za mamo!
Ja, taki so ti rdeči noski! Hropeči, sluzavi, sitni.... in simpatični! 4:0 za mamo! Ko je dober dan.....
Posesati? Ja, posesati....ko sem prvič videla "napravico" za čiščenje noska, mi sploh ni bilo jasno, zakaj bi ta priprava lahko bila. In ko so mi obelodanili njen namen, sem presenečeno vzkliknila :" Joj, saj s tem malemu povlečeš ven možgane!" No, pa ne izbezaš ven možganov, saj niti smrklja ne...
Veselje se začne že pri fiziološki...ko moj mali zagleda fiziološko, obrne glavo kot sova za 90 kotnih stopinj in tišči nos v previjalno...ni šans, da prideš do odprtinic...in ko ti to po pravi borbi uspe in zliješ pol mililitra v nosek, dobiš v istem šusu pet mililitrov v fris... in ponoviš vajo....ko ti nekako uspe, da vdihne 0.01 mililiter se razleže glasen jok...takrat si siguren in veš, da je fiziološka našla pot do žrela. 1:0 za mamo!
Da ne govorimo o sirupu...tukaj je sladkost sirupa obratnosorazmerna z njegovo učinkovitostjo in seveda premosorozmerna z voljo do zaužitja sirupa...ko se poslužujem vseh mogočih fint, se vedno spomnim na Luksija (našega psa), kako smo mu tlačili tablete v mortadelo in jih naslednji dan pobirali po vseh kotih, o mortadeli pa seveda nobenega sledu. 2:0 za mamo!
Brisanje noska = misija nemogoče! Očitno je že samo pogled na robček tako strašljiv, da tečeš na drugi konec stanovanja. Rajši moker do popka, kot pa, da bi prišel kdo blizu z robčkom. In potem se prikradem iz kota, ko se nosek zaigra, da me niti ne opazi in z bliskovito hitrostjo švignem pod nosom in posušim svečko.3:0 za mamo!
Ja, taki so ti rdeči noski! Hropeči, sluzavi, sitni.... in simpatični! 4:0 za mamo! Ko je dober dan.....
Naročite se na:
Objave (Atom)