torek, 27. december 2016

Porodnišnica A in B

V Sloveniji imamo 14 porodnišnic. In dobrih 20.000 porodov. Veliko? Malo? Presodite sami... Rodila sem dvakrat in preizkusila natanko toliko porodnišnic. Več bi jih težko, vsaj kot porodnica...  In čeprav se mi je zdelo, preden sem prvič okusila materinstvo, da neke res velike razlike gotovo ne more biti, roditi je pač potrebno v vsaki... sem po drugem poskusu v drugi porodnišnici spoznala, da sem se krepko uštela... Razlike so in to velike... pa ne v hrani ali barvi tetra plenic, tudi ne v kakovosti jogijev ali velikosti omar... razlika je predvsem v ODNOSU...

Porodnišnica A: Porod s carskim rezom 8.1.2011, bila je sobota, torej je bil carski rez opravljen v dežurni službi. V porodno sem bila sprejeta 8.1. okoli 3h, kasneje so mi predrli mehur, dodali umetne popadke, po več poskusih ob 10h ugotovili, da z naravnim porodom ne bo nič. Nato smo še debelo uro čakali anesteziologa, poseg je potekal v splošni anesteziji, mene so prerezali po dolgem in počez, maternica se jim je raztrgala... mali po porodu ni dihal, potreboval je nekaj vpihov, malo masaže. Nato je bil še 3 dni na monitorju, kasneje še obsevan zaradi zlatenice...Iz porodnišnice sva bila odpuščena 14.1.2011.
Zgolj podatki... izkušnja travmatična, vendar z dobrim izidom... domov sem odnesla zdravega fantka, lahko bi se končalo veliko slabše... vendar sem domov odnesla tudi prepričanje, da v drugo raje rodim na železniški postaji, kot v porodnišnici A. Toliko nesramnosti, neprilagodljivosti in neopravljanja dolžnosti, kot sem jih videla tam, vidim le redkokje, pa delam v zdravstvu...Ne mečem vseh v ta koš, določeni ljudje so bili uredu. Sestre so naju s cimro oštevale kot osnovnošolki, kanal sem imela po treh dneh še vedno nastavljen, sestra se je drla name zaradi krvavega madeža na rjuhi, pa zaradi stekleničke, ki mi jo je sinov oče prinesel v porodnišnico, nobene razlage, zakaj mi ne prinesejo sina... vsakič, ko sem kasneje službeno vstopila skozi vrata v porodnišnico, me je stresel mraz... da ne govorim o tem, da sem kasneje po naključju ugotovila, kaj se je v resnici dogajalo med samim porodom in mi je ginekologinja, ki je carski rez naredila, dan po porodu lagala v obraz... tega ne pozabiš nikoli...


Porodnišnica B: Porod s carskim rezom 21.10.2015, spet urgenca, popoldanska z dežurno ekipo. Vse potekalo zelo hitro, poseg v spinalni anesteziji. Mala po porodu brez težav, mene so šivali skoraj uro, ker so se trudili popraviti rez iz porodnišnice A. Uspelo je le deloma. Do naslednjega jutra sem bila na intenzivni negi, malo so mi vmes prinesli in jo celo fotografirali. osebje na intenzivni prva liga. Nato premeščena v sobo, mala je bila ves čas ob meni, razen ponoči, ko sem jo oddala sestram v "varstvo", tudi obsevana zaradi zlatenice ob meni v sobi. Iz porodnišnice sva bili odpuščeni 27.10.2015.
Zgolj podatki... izkušnja spet travmatična in sreča spet na moji strani... domov sem odnesla zdravo punčko... in prepričanje, da če bodo zvezde stale čudno in še enkrat zanosim, se gotovo vrnem v porodnišnico B. Težko je opisati malenkosti, ki so polepšale, sicer ne prav prijetne, dni v porodnišnici. Kavica zjutraj, toplo mleko zvečer, brez kompliciranja okrog dojenja, dodajanja, izčrpavanja mleka, preprosto, tekoče, naravno...

Dve podobni izkušnji, obakrat srečna mama, toda samo drugič človek z dostojanstvom... Vsaka izkušnja govori zase in mogoče ste druge mame doživele drugačne izkušnje v istih porodnišnicah, zato sem jima tudi dala ime A in B. Smisel te zgodbe je zgolj ta, da pokažem, kako pomembno vlogo v življenjskih izkušnjah igrajo ljudje... nasmeh, prijaznost, pomoč, sočutje obarvajo dan in polepšajo življenja... za vedno...

petek, 9. december 2016

Herpes

Življenje je včasih zapleteno. Ko si star 31... in ko si star 5... no, da bomo bolj natančni, skoraj 6... verjeli ali ne, problematika pa praktično enaka... skoraj enaka... bolezenska in ljubezenska... z enakim vzrokom... ženskim spolom...

Naš večji ima že približno dva meseca punco. Julijo. Včeraj sem se spomnila, da ima sin že ljubezensko življenje in ga povprašala, kako jima gre. Obvlada vse priimke... za vse v vrtcu v vseh starostnih skupinah in ker je Julij več, jih imenuje po priimku... in tako mi je povedal: " Julija M. je v redu... v redu je tudi Julija J., samo ona me nonstop objema..."
"Aha, in kaj na to objemanje reče Julija M. (op.a. ta je bila še do pred kratkim naša bodoča nevesta)?"
"Nič, zdaj je Julija J. moja punca."
"Kako to?"
"Sem malo zamenjal!"
Raje naj menja pri 5-ih kot pri 30-ih, sem si mislila in zaključila debato. Kasneje je nono med partijo Briškule zanimalo ali ga Julija kaj objema.
"Ja, pa še koliko... prav ne morem več..."
"Kaj pa poljubček ti tudi da kakšen?" Je bila dalje radovedna nona.
"Ne, to pa ne," je odrezal naš fant: "ker ima herpes!"

Problemi so vedno podobni... korenine pač poženejo v plodni zemlji... razlika je le ta, da nas pri šestih
pečejo ustnice, pri dvajsetih pa spolovilo.Ali pa tudi ne... ampak problem vedno ustvari ženska... na moški podlagi...