"Instant" je še ena beseda več , ki smo si jo v pomanjkanju časa sposodili pri angleško govorečih narodih. Boljše ne bi mogla simbolizirati današnjega časa, hitenja od zavarovalne police do avtomobilskega salona, kave za s sabo, juhe iz vrečke in življenja brez kančka potrpljenja, življenja, kjer bi vse radi v hipu, takoj in zdaj... "instant" namreč v direktnem prevodu pomeni "takojšen". Kako prikladno. Včasih nas življenje samo po sebi uči. Pa imamo v tej "instant" dobi sploh še čas prisluhniti lekcijam?!
Prejšnji teden smo se na poti iz Ljubljane vozili za avtobusom Ljubljanskega mestnega prometa, ki je imel čez večino karoserije reklamo za instant kavo... in se je med sopotniki razvila debata ali je ta kava dobra ali ne... kako bi lahko bila dobra, če ne zadovolji vseh čutov, če ne seže zjutraj preko nosu globoko v možgane, če ne razplamti brbončic, če ni zvoka kafetiere na štedilniku, če ni črna kot noč in močna kot vrag...kako nas lahko razveseli, kako lahko naredi nekaj dan, kar ni obred?!... lahko, če ne poznamo več vonja, zvoka, okusa, časa, ki bi ga delili ob skodelici omamne kave... teta, ki živi v Avstraliji, pravi, da tam ne kuha kave nihče več...pijejo le kavo iz vrečk... in če je vrečka edino, kar poznaš, ne vidiš preko nje... po pravi kavi pa te boli želodec... naslednja generacija pa je najverjetneje alergična na kavno zrno v prostoru... tako to gre...
Bolj kot instant kava, čaj ali juhe z vrečk pa me skrbi ena druga stvar... Ljudje postajamo instant... vse bi radi takoj, zdaj, na hitro, na pol... Naša razmerja postajajo instant... površinska, užitkarska, brez močnih stiskov rok in globokih pogledov v oči, brez ležanja v travi v poletnih večerih, brez dolgih pogovorov, ob prvem problemu se odnosi, skupni čas razblinijo v prah in si izberemo novo vrečko, novo osebo... Naša življenja postajajo instant... vse rešujemo na hitro, če se le da preko mobilnih aplikacij, ni več stikov s soljudmi, ne vzamemo si časa niti za instant čaj v družbi prijateljev, kaj šele za klepet, samo hitimo od obveznosti do obveznosti, vsi pripomočki, ki jih imamo zato, da bi nam prihranili čas, nas samo še bolj priganjajo, skrajšali smo si poti na minimum, a si vzeli cilje...
Najboljše stvari v življenju terjajo čas, da dozorijo... najboljše stvari niso instant... in nikoli ne bodo... najboljši ljudje so pristni, najboljši odnosi topli in srčni, najboljša življenja... naša... ne dovolimo, da postanejo instant.... vem, da zveni kot paradoks, ampak je škoda časa, ki ga imamo na razpolago...
