sreda, 26. marec 2014

MatriXovo slovo

Danes sem med listanjem reklam, ki nam jih vsakodnevno nasujejo v poštni nabiralnik naletela na oglas za pralni stroj...Matrix...in spomin je takoj segel tja med kupe umazanih "štrac" in Matrixovo bitko na požiralniku z njimi...

Že kar nekaj časa ga ni več z nami....za paradano se trenutno tišje in hitreje bori nov junak...toda Matrix si za razmerje med kakovostjo in ceno zasluži skoraj deset in definitivno post na blogu...

Zakaj skoraj 10? Zato ker me je s svojim poslednjim sprehodom po kopalnici in spremembo našega (najemniškega!) stanovanja v mali aquapark pošteno prestrašil....toda boril se je ponosno, do zadnjega in ko je mož še vedno z upanjem v očeh ob prihodu domov našel prijatelja sredi kopalnice v jezeru vode, je pogumno zakoračil v vodo, odprl pokrov in z žarom pravega serviserja pogledal v Matriksovo srce...in potem se je nekaj mrščil, segel z roko globoko v drobovje, začudeno opazoval....nato me je žalostno pogledal....in rekel: "Konec je!" No, sama sem to opazila že z vrat...še dobro, da smo mu skrajšali kabel (sama v žaru medicine najraje delujem preventivno), da nam ni razbil pol kopalnice!

Ne glede na dramatičen konec nam bo ostal v lepem spominu....njegov prihod v naše življenje je bil namreč poseben in zelo dobrodošel, predvsem pa poceni, kar je bilo za noseči študentski žep še najbolj pomembno...in nato se je z nami več kot tri leta selil po celi Obali, spoznaval pralne plenice, petdeset odtenkov sive, blatne luže, pasjo dlako in Astro z velikim mehurjem....ni kaj, bil je junak, ki ga lahko zadeneš samo na loteriji! (Neda že ve....)

sreda, 12. marec 2014

Vreden svojega imena

Moški del naše družine (z ženskimi psi) se je preteklo soboto odpravil tako...po moško...na "kampanjo" (za centralno slovenijo in vse ostale na malo njivo, vinograd in oljčnik, košček zemlje, ki ga premore tast). Moj mož se natanko dvakrat na leto spomni, da bi bilo treba kaj obrezat, pobirat, prekopat.... in se potem v dveh sekundah prelevi v pravega mestnega kmeta...ali ....po moško..... kmečkega meščana...

In tako sta se v soboto moja dva fanta kopala v soncu, obrezovala oljke, psi so tekali, medtem ko si je mama doma resetirala glavo....in potem na lepem, sredi ljubega miru, zapiha burja....moja dva pa ....po moško.... brez kape....in mojemu dragemu pade na pamet genialna ideja, da malega zapre v avto...seveda, notri je toplo, zavetno in še vedno mali lahko opazuje čare narave...po moško...
....in po kaki slabi urci se mu je vseeno zazdelo čudno, da se mali nič ne "buni", ker očitno navadno protestira že po nekaj minutah....(ne vem, se moram zamislit nad tem!)...in je šel pogledat, kaj za vraga počne naš mali umetnik...in mali si je res vzel čas (če moj reče slaba ura, potem je bila najmanj dobra ura) in tako abstraktno s kemičnim svinčnikom polepšal celo armaturo...

...in tako je postal naš avto končno vreden svojega imena-Picasso! (Hmmmm; teli Francozi so pametnejši, kot sem si mislila....!)