Moški del naše družine (z ženskimi psi) se je preteklo soboto odpravil tako...po moško...na "kampanjo" (za centralno slovenijo in vse ostale na malo njivo, vinograd in oljčnik, košček zemlje, ki ga premore tast). Moj mož se natanko dvakrat na leto spomni, da bi bilo treba kaj obrezat, pobirat, prekopat.... in se potem v dveh sekundah prelevi v pravega mestnega kmeta...ali ....po moško..... kmečkega meščana...
In tako sta se v soboto moja dva fanta kopala v soncu, obrezovala oljke, psi so tekali, medtem ko si je mama doma resetirala glavo....in potem na lepem, sredi ljubega miru, zapiha burja....moja dva pa ....po moško.... brez kape....in mojemu dragemu pade na pamet genialna ideja, da malega zapre v avto...seveda, notri je toplo, zavetno in še vedno mali lahko opazuje čare narave...po moško...
....in po kaki slabi urci se mu je vseeno zazdelo čudno, da se mali nič ne "buni", ker očitno navadno protestira že po nekaj minutah....(ne vem, se moram zamislit nad tem!)...in je šel pogledat, kaj za vraga počne naš mali umetnik...in mali si je res vzel čas (če moj reče slaba ura, potem je bila najmanj dobra ura) in tako abstraktno s kemičnim svinčnikom polepšal celo armaturo...
...in tako je postal naš avto končno vreden svojega imena-
Picasso! (Hmmmm; teli Francozi so pametnejši, kot sem si mislila....!)
Ni komentarjev:
Objavite komentar