Zgolj podatki... izkušnja travmatična, vendar z dobrim izidom... domov sem odnesla zdravega fantka, lahko bi se končalo veliko slabše... vendar sem domov odnesla tudi prepričanje, da v drugo raje rodim na železniški postaji, kot v porodnišnici A. Toliko nesramnosti, neprilagodljivosti in neopravljanja dolžnosti, kot sem jih videla tam, vidim le redkokje, pa delam v zdravstvu...Ne mečem vseh v ta koš, določeni ljudje so bili uredu. Sestre so naju s cimro oštevale kot osnovnošolki, kanal sem imela po treh dneh še vedno nastavljen, sestra se je drla name zaradi krvavega madeža na rjuhi, pa zaradi stekleničke, ki mi jo je sinov oče prinesel v porodnišnico, nobene razlage, zakaj mi ne prinesejo sina... vsakič, ko sem kasneje službeno vstopila skozi vrata v porodnišnico, me je stresel mraz... da ne govorim o tem, da sem kasneje po naključju ugotovila, kaj se je v resnici dogajalo med samim porodom in mi je ginekologinja, ki je carski rez naredila, dan po porodu lagala v obraz... tega ne pozabiš nikoli...
Zgolj podatki... izkušnja spet travmatična in sreča spet na moji strani... domov sem odnesla zdravo punčko... in prepričanje, da če bodo zvezde stale čudno in še enkrat zanosim, se gotovo vrnem v porodnišnico B. Težko je opisati malenkosti, ki so polepšale, sicer ne prav prijetne, dni v porodnišnici. Kavica zjutraj, toplo mleko zvečer, brez kompliciranja okrog dojenja, dodajanja, izčrpavanja mleka, preprosto, tekoče, naravno...
Dve podobni izkušnji, obakrat srečna mama, toda samo drugič človek z dostojanstvom... Vsaka izkušnja govori zase in mogoče ste druge mame doživele drugačne izkušnje v istih porodnišnicah, zato sem jima tudi dala ime A in B. Smisel te zgodbe je zgolj ta, da pokažem, kako pomembno vlogo v življenjskih izkušnjah igrajo ljudje... nasmeh, prijaznost, pomoč, sočutje obarvajo dan in polepšajo življenja... za vedno...
Ni komentarjev:
Objavite komentar