Medtem ko smo uživali v senci pinij in na plažah polnih drobnih kristalčkov, se je mala deklica borila za življenje. In boj izgubila.
Medtem ko smo se med počitniškim kosilom kregali o užitnosti stročjega fižola, se nekje drugje niso prepirali o hrani, padali so udarci. Dve leti stare kosti so pokale pod njimi.
Medtem ko je mene skrbelo ali imam s seboj na dopustu dovolj oblačil za mala dva, pa mleka v prahu, termometer sem pozabila doma, je mala deklica dva dni umirala mami pred očmi. Te mame očitno ni skrbelo.
Medtem ko je zbolel naš kuža, je skoraj pregorel telefon, trije veterinarji so stikali glave, meni na dopustu tekle solze po licih ker me ni ob njej. Tekle so infuzije, antibiotiki, bile narejene ultrazvočne preiskave, rentgenski posnetki, kri je prepotovala pol Evrope. Kljub temu da je Astra še bolna, se ne bomo nehali boriti. Punčke ni več....človeku, ki bi jo moral imeti najraje na tem svetu in jo varovati, se očitno ni zdelo vredno...
Življenje ni pošteno. Toda to, da eni izgubijo še preden dobijo karte v roke...to je od vsega najbolj nepošteno. Da nimaš možnosti za boj, za igro... In to, da ti karte vržejo v ogenj tisti, ki bi ti jih morali položiti v roko...tu ostanem brez besed.
Vse hočemo razumeti. Morda je ravno to včasih narobe. So stvari, ki si jih nikoli ne smemo dovoliti razumeti in dovoliti dopuščati....in mogoče bo en dan srečna zgodba več...
sobota, 9. julij 2016
sobota, 2. julij 2016
Padec navzgor
"Mama, kako lahko padeš navzgor?" je nekega razposajenega dopoldneva priletelo iz ustec mojega Miškulina.
"Svit, navzgor ne moreš pasti..." sem nezainteresirano pripomnila med pospravljanjem perila, misleč, da smo zadevo zaključili.
A je sledil takojšen upor: "Ja, pa lahko!"
"Ne, pa ne moreš, ti preprečuje fizika oziroma gravitacija!"
"Ja, lahko padeš navzgor, saj je rekel "uni" po televiziji, da lahko..." je pripomni že malo užaljeno, ker mu ne verjamem.
"Ne verjamem, da si to slišal na televiziji (Medtem se mi je vrtel v glavi film vseh možnih neumnih risank.)... No, in kako bi po tvojem padec navzgor izgledal?"
"Ja, skočiš tako močno, zares močno, da se z glavo udariš v Luno!"
Najprej sem se res od srca nasmejala, takoj se mi je pri najboljši vadbi trebušnih mišic pridružil še mali navihanec. Skupaj sva ugotovila, da naredi Luna najverjetneje zelo veliko buško... Ko sva to razrešila, me je vseeno zanimalo v kateri risanki govorijo neumnosti o padcu navzgor...
"Ma ne, ni bila risanka...to je rekel "uni" od Kopra, ko sem zadnjič gledal nogomet."
Še en dokaz, da moškim nogomet škodi.
"Svit, navzgor ne moreš pasti..." sem nezainteresirano pripomnila med pospravljanjem perila, misleč, da smo zadevo zaključili.
A je sledil takojšen upor: "Ja, pa lahko!"
"Ne, pa ne moreš, ti preprečuje fizika oziroma gravitacija!"
"Ja, lahko padeš navzgor, saj je rekel "uni" po televiziji, da lahko..." je pripomni že malo užaljeno, ker mu ne verjamem.
"Ne verjamem, da si to slišal na televiziji (Medtem se mi je vrtel v glavi film vseh možnih neumnih risank.)... No, in kako bi po tvojem padec navzgor izgledal?"
"Ja, skočiš tako močno, zares močno, da se z glavo udariš v Luno!"
Najprej sem se res od srca nasmejala, takoj se mi je pri najboljši vadbi trebušnih mišic pridružil še mali navihanec. Skupaj sva ugotovila, da naredi Luna najverjetneje zelo veliko buško... Ko sva to razrešila, me je vseeno zanimalo v kateri risanki govorijo neumnosti o padcu navzgor...
"Ma ne, ni bila risanka...to je rekel "uni" od Kopra, ko sem zadnjič gledal nogomet."
Še en dokaz, da moškim nogomet škodi.
Naročite se na:
Objave (Atom)