Ko ve srce

Ljubezen je v svojem bistvu zelo preprosta, velikokrat pa vse prej kot enostavna. Hmmmm. Včasih je težje ostati, še težje pa poskušati razumeti... od nas zahteva neskončno potrpljenja, razumevanja, predvsem za odločitve, ki bi jih sami sprejeli drugače. In vsakodnevno zavezo odnosu in ljubezni, ki jo čutimo do nekoga... Ko se zabavamo v družbi prijateljev in se fotografiramo s prstani, so obljube peresno lahke, svinec se skriva v neprespanih nočeh, besedah, ki bolijo, premagovanju samega sebe in preteklosti, okoliščinah, ki nam (pre)večkrat niso naklonjene... Dobri časi ne predstavljajo tveganja, toda en sam slab dan, ko pretrgamo vez, nehamo slišati, odvrnemo pogled in pričnemo graditi zid, je lahko za ljubezen usoden.

Z leti je še težje... Nabere se več izkušenj, ki ne govorijo vedno ljubezni v prid. Ne postanemo bolj izbirčni, le previdnejši in vneto branimo svoj mir, ki smo si ga težko priborili. Vstop v odnos postaja z leti tehtnejša odločitev, posledice so velikokrat večje in krmarjenje med ovirami iz preteklosti težje. Vse našteto lahko preživi prava ljubezen. Ko ve srce, se vse da in ni nič pretežko...

Lahko rečem, da sem zadnjih nekaj let pretekla kar zahteven poligon v imenu ljubezni. Ninja bojevniki so pi***. Vztajala sem tudi takrat, ko bi marsikdo obupal... in nato večkrat slišala, da sem pesimist... lahko, da sem res prav posebna vrsta pesimista, ki se bori do konca, čeprav ne verjame v zmago (če potegnemo pod črto navadna mona)... Zmajevali so z glavo, za hrbti opravljali, marsikdo me je imel za noro, nakaj redkih me je opozorilo, da škodim sama sebi (To vsekakor cenim, da ne bo pomote)... Ne vem, lahko, da se v tujih očeh nikoli ni in ne bo izšlo... pa mi je roko na srce čisto vseeno. Ker hodim v mojih čevljih, težkih gojzerjih, a me na srečo ne žulijo, gledam z lastnimi očmi, velikokrat v drugih odtenkih kot večina, čeprav nisem barvno slepa, poslušam tudi v tišini, občutim in sledim srcu. Seveda si želim več lepega, le kdo si ne... Sreča je vedno v ljudeh, v živem, nikoli v stvareh... predvsem na strani pogumnih... ter najbrž tudi tistih, ki so pripravljeni počakati in za srečo nekaj žrtvovati... Ko ve srce, dvom ne obstaja več... je samo pot, ki vodi k ljubezni... velikokrat posuta s trni, a hkrati je bolečina sladka, ker srce ve, da je vredno...