Kdo me je izšolal?

Ko sem ponoči bedela za knjigami, nisem nikjer v bližini zaznala države, medtem ko so se v sosednji stavbi zabavali tisti, ki jih danes mastno plačujemo in se ob tem nihče v medijih ne sprašuje o upravičenosti (včasih tudi legalnosti) izstavljenih računov, s predstavniki takratnega parlamenta. Zanimivo ne?!

Tudi avtomehanika, peka, geodeta, pravnika in arhitekta je (v veliki večini primerov) izšolala ista država kot mene... Ali to pomeni, da si za svoje delo, storitve ne zaslužijo plačila in lahko zaračunajo le stroške in material?! Zakaj gledamo z drugačnimi očmi tiste, ki urejajo, skrbijo za naša prevozna sredstva, nepremičnine, gradijo ceste, nam pripravljajo hrano ali poskrbijo, da bomo dobili čimvečjo dediščino oziroma pred državo premagali soseda, kot nas, ki skrbimo za najpomembnejšo dobrino, to je zdravje ljudi... in tukaj nimam v mislih samo zdravnikov... tudi tistega računalničarja, ki je preletel pol Evrope, da je naredil sistem malo hitrejši in varnejši za slehernega pacienta, ki ga potrebuje... in seveda vse medicinsko ter nemedicinsko osebje, ki skrbi, da je pacient obravan tako, kot je najboljše zanj... Bojim se, da se bo po taki zdravstveni obravnavi, kot jo imamo v naši mali državi na voljo trenutno, še marsikateremu uporabniku kolcalo, pa sem prva, ki pravi, da so potrebne spremembe in izboljšave....

Vem, da marsikomu dvigujem tlak s takšnimi zapisi. Kot prvo obstajajo antihipertenzivi, kot drugo... resnica in rešitev sta mnogo kompleksnejši in bolj zapleteni, predvsem pa veliko težji za ušesa, kot se zdi na prvi pogled oziroma kot nam v živih barvah prikazujejo mediji. Predvsem pa nikoli enoplastni... Greznica se polni daljše časovno obdobje in usedlina je vedno na dnu. Velikokrat so vame hoteli vreči kak kamen, notranji in zunanji, soigralci in iz tribun, tudi spotaknila sem se ob te kamne že velikokrat... tako, da ne boli tako zelo več... Razmere poznam dovolj dobro, včasih bi bilo lažje vedeti manj... Toda, kljub vsem očitkom, gnevu in obtožbam, ki jih mediji, forumi in državljani za šanki stresajo nad mojo poklicno skupino, bom čisto za vse enako tu, ko me bodo potrebovali. Kajti moja služba je narediti najboljše, kar lahko, za bolnika oziroma pacienta. Čisto človeško je, da si nekdo želi biti za svoje delo ustrezno plačan ter delati v primernih pogojih, imeti normative. In prav nihče ne more obljubiti, da ne bo nikoli storil napake, sploh ne po tem, ko traja njegov delavnik že preko 30 ur.