Sanjska služba obstaja. Taka po meri zame. Odkrila sem jo na začetku letošnjega poletja. Skrila se je na majhen italijanski otok, ki leži pred Neapljem. Ischia je v resnici majhna samo na zemljevidu, sicer pa ima čisto vse, kar imajo veliki. Čudovite plaže vseh vrst, toplo morje, ozke ulice, vrvež, ljubke kavarne, prekrasne vrtove, številne hotele, domač sladoled, okusne morske specialitete... Ima tudi marsikaj, česar nimajo prav vsi veliki, in sicer tople vrelce, (pre)pogumne šoferje avtobusa, ki vijugajo po ozkih, strmih cestah, vinograde pod naklonom, ki se spogleduje z navpičnico, čudovito granito, ki ji pod pultom primešajo limončelo ali kakšen drug hišni liker, terase v senci bogato obloženih limonovcev in pomarančevcev... Ischia je (po)polna prijaznih domačinov, ki le občasno obiščejo celino in se večino časa zadržujejejo na malem otoku pred nartom Italije. Razumem jih, zakaj je tako. Če bi bila ena izmed njih, bi tudi sama le poredko zapustila otok.
Na letošnjem poletnem oddihu sem našla sanjsko službo. Pri Enzotu. Na hribčku nad Sant Angelom s prekrasnim razgledom v lahnem vetriču in nasmeškom na obrazu Enzo - možakar v svojih šestdesetih ( nekoliko spominja na Hulka Hogana, le mišična masa mu manjka) stiska svež, domač in absolutno najboljši pomarančni in limonov sok. Ročno. V družbi domačinov in turistov, v senci pod strmim klifom iz pomarančnih polovic s preprosto kovinsko pripravo iztisne nekaj najboljšega, kar lahko da... on, otok, Mediteran in poletje!
Ob večerih v dežurstvih (in tudi doma), v trenutkih, ko so sanje dovoljene, me odnese tja... na otok, med pomaranče, v vonj svežih limon, debelo plast kreme s faktorjem... Takrat že odrasla otroka se mi pridružita, kadar le lahko... Sin pravi, da mi bo, ko bo bogat, kupil hišo pokrito s slamo na Kiribatiju tako, da bom najbrž stiskala kako drugo vrsto sadja, pa nič ne de. Lansko silvestrovo sva namreč gledala, kako so na tem otočju kot prvi vstopili v novo leto... Kakšnih 20 ljudi je v pisanih poletnih oblekah veselo rajalo na pesku. V resnici sem za! Oboje. Enzota ali pisane poletne obleke oddaljenega otočja v tihem oceanu. Ni nam slabo ali hudo tu, kjer smo. Po pravici sem čisto zadovoljna.... Toda sanjati ni prepovedano. In življenje je prekratko, da ne bi nekoč plesali v vročem pesku ali živeli med cvetočimi limonami. Sanje se uresničijo le, če vanje verjamemo. In delamo zanje.
