Družina je povezava do naše preteklosti in most do naše prihodnosti. (A. Haley)

Smo produkt naše preteklosti, vendar nam ni treba biti njen ujetnik. (R. Warren)

Včasih je bil moj najljubši čas v letu. Božični čas, praznični čas. Čeprav že od malih nog ne maram mraza in zime, sem sanjala o belem božiču in gazeh v snegu na silvestrski večer. Želja se mi je nakajkrat celo izpolnila. Najbrž je bila naklonjenost povezana s tem, da je mama oboževala božične praznike in zdaj prav gotovo spleta venčke angelom med zvezdami. Z očetom sva nabirala mah, ga previdno sušila in "projektirala" jaslice že mesece v naprej. Roke smo si greli s toplim čajem, kasneje pa s kuhanim vinom, ki je bilo leta ena mojih najljubših pijač. Da, gotovo moja otroška ljubezen do praznikov izvira iz družine, kar je temeljno sporočilo Božiča. Spomini na naše družinske, otroške in mladostniške praznične dogodivščine so topli in čarobni, toda prekrivajo jih leta kot snežna odeja in počasi izgubljajo svojo ostrino...

V preteklosti se stvari zdijo boljše, kot so bile v resnici. (D. Carr)

Sem na pragu štiridesetih, otroka rasteta in življenje, ki se nam je kar nekaj zaporednih let vrtinčilo v turbolencah različnih vzrokov in jakosti, se je nekoliko umirilo. Ne, da nam je dolgčas, daleč od tega. Upam, da tako po malem pestro ostane čim dlje. Ne sanjam več o belih božičnih praznikih, pravzaprav imam raje poletno vročino, predvsem pa imam rada suho in varno cesto do službe, da lahko s svojim znanjem pomagam tistim, ki me potrebujejo. Vesela sem, če lahko pripomorem, da je starostnik za praznike doma z družino, da se umirajoči počuti vsaj za dan ali dva nekoliko bolje ter se lahko mirno poslovi. Obožujem sprehode s svojim štirinožnima prijateljema, ko lahko v mrzli tišimi opazujemo tisoče lučk, ki se lesketajo v temi. Srce mi zaigra, ko se otroka razveselita daril pod božičnim drevescem in ko opazujem, kako uživajo v prazničnih obrokih, ki so delo mojih rok. Uživam, ko delam jaslice, takrat odplavajo moje misli daleč stran na podeželje bližnjega vzhoda ali ozke uličice Napolija. Ne maram teme, menjave koledarja, bučnih zabav, prevelike doze bleščic in poceni glamurja, božično okrašenih umetnih nohtov, pokanja petard, ki prestraši moja dva najboljša pasja prijatelja, mlahavih stiskov rok. Sovražim lažne lažne obljube, predvsem tiste, ki jih damo sami sebi.

Preteklost je vedro, polno pepela. Ne živi v včeraj ali jutri, ampak tukaj in zdaj. (C. Sandburg)

Ko berem napisane besede opažam, da so mi božični prazniki še vedno pri srcu, le odrasla sem vmes in leta so spremenila moje doživljanje in prioritete. Veseli me, da sem bila deležna takšnega otroštva, čeprav ni bilo vedno tako, kot piše v priročnikih o vzgoji. Srečna sem, da mi je bilo dano biti mama, da imamo dom in drug drugega. Danes sem tu takšna jaz prav zaradi vsega, kar sem občutila in doživela. Vse gre v končni račun, minusi in plusi. Želje so za prihodnost, ponos je za preteklost, življenje je sedaj. Za vse nas si želim, da živimo polno tukaj in zdaj, ter da je obljuba, čeprav le ena, pristna in izvira globoko iz srca.