Ko se mi res zdi, da ne morem več in bom zaspala nekje med štedilnikom in mikserjem, vedno od nekje za mano pricaplja še kanček moči, da dokončam še en dan in danes sem si rekla :" Blog me po moje ne pozna več ....moram, moram napisat par besed!" Tako da, če se vse skupaj konča na črki i, ne se sekirat...nisem doživela nobenega napada, niti ne gori hiša...samo spimmmmmmmmmm....
Med tem časom, ko se je dogajalo naše potepanje po nepovezanem svetu, se je zgodila neverjetna, rapidna rast. Res neverjetno in čudovito očem mame opazovalke. Do sedaj se je mali eno stvar naučil in potem to vsak dan vadil kaka dva meseca, preden je sploh pomislil, da se lahko nauči kaj novega...sedaj pa, en dan na kolena, drugi dan se gunca, tretji dan že piči rikverc kot raketa.......en dan "aaaa", drugi dan "taaaa", tretji dan "tatata", četrti "tatetata".....Joj, zdaj si najbrž mislite.."Mater, se je ta ženska pobebila?" Ja, priznam...sem se...in tudi priznam, da me mali na momente celo prehiteva...mislim, da je še mikin škrat, ki nikamor ne more in pol kresne s postelje...ko ga podložim z vsemi možnimi blazinami, ugotovim, da sedi kot mož že kaka dva meseca...ja ni kaj, taka sem...vendar samo za njega....mojega fanta zaenkrat ne podkladam z blazinami in sosedu ne pojem Hude mravljice....
Neverjetno je tako od blizu opazovati, kako tako malo novorojeno bitjece postaja pravi mali možek....kako mu raste zobek za zobkom (zdaj jih ima že 7)...no, kako bi slino lahko izvažali v cisternah verjetno nobenega ne zanima...kako se mu gostijo in rastejo lasje (če pozna kdo kako posebej potrpežljivo frizerko , naj mi javi!)...kako se mu bistri pogled (predvsem v smeri kako čimbolj izkoristiti vse okoli sebe, da ga čimveč nosijo)...kako mu rastejo prstki in se končno ne bojim več, da bi mu med striženjem nohtov odrezala še pol prsta...ja, moj miškulin počasi osvaja svet!
Ni komentarjev:
Objavite komentar