Trenutek

Še en vikend je švistnil mimo in že ga ni več...oziroma sem jaz zdrvela mimo njega...super vikend!!!! Vendar...nekaj mi ne da miru...je samo to, da je dogodek oziroma čas lep, predpogoj, da hitro mine ali je tu kakšna druga, meni nepoznana finta...stvari se obračajo tako hitro in na koncu ugotoviš, da je čas enega vikenda niti omembe vredna zadeva...po drugi strani pa, so vsi spomini vezani na neke kratko omejene dogodke in le redko na cela obdobja našega življenja.

Res ne vem, kam se temu času tako mudi in...kot da to ni dovolj, ga še sami preganjamo...vedno si delamo neke plane in potem čakamo ta težko pričakovani dan, kar preskočili bi dneve, zažgali koledar, da čim prej pride "dan D" in potem se čudimo, da je vse skupaj hitro minilo. Seveda, če smo sami pognali čas skozi okno, če nismo znali uživati v sladkem pričakovanju, če nismo pustili sladkobi, da počasi pride do nas, če hočemo vse ZDAJ in TAKOJ! In potem te zadeve prehitijo...tako sem naivna ta vikend v gostilni spraševala za rezervacijo za kakšne tri mesece vnaprej, in še to prepričana, da sem super zgodnja, a oni polnijo oktober naslednje leto....Halo? Kako naj  danes razmišljam o tem, kje bom malemu naredila žurko za 15. rojstni dan? Za njegov prvi sem namreč že prepozna...Si predstavljate?! Se hočeš poročit in moraš termin zabukirat kaki dve leti prej in potem si zlomiš nogo ali pa ti šef ne da dopusta... Konec koncev, kako lahko ljudje sploh razmišljajo o tem,  kaj bodo počeli čez dve leti in to o vseh detajlih...kaj bodo jedli, pili, kakšne barve prtičke bodo imeli in s kakšnim papirjem si bodo brisali rit...Ni to malo pretirano?!


In kje je tukaj DANES?! Kje je TA TRENUTEK? Ga že ni več...za vedno je utonil v pozabo, ker se ukvarjamo s tem, kakšen lak na nohtih bomo imeli 15. julija naslednje leto...in potem se nam dogaja to, da tečemo po pamperske v trgovino, ko pridemo nazaj mali že sedi na kahli; da zamudimo prve besede naših malih Sončkov, medtem ko po internetu iščemo primerno lokacijo, za praznovanje njihovega 3. rojstnega dneva; da ne vidimo dnevov, kako se poslavljajo in utonejo v mrak...za vedno in vsak dan znova!