Najprimernejši trenutek

V takih trenutkih imam življenje še posebej rada....mali sladko spi v svoji posteljici in sanja sanje velikega moža, moja mala Lori mi greje noge, moj je na prednovoletni zabavi in predvidevam, da se ima lepo, iz radija prihaja prijetna glasba, lučke na pravkar narejeni jelki skrbijo za romantiko in iz kuhinje prijetno diši po svežem pecivu...ja, in najpomembneje, čas imam za mojega elektronskega prijatelja, ki z mano deli izkušnje in ni potrebno, da so vedno stresne. Življenje je lahko tudi harmonično in umirjeno, vsaj včasih.

Opažam, da je  je prihod otročka moje življenje osedlal...kaj za vraga, si najbrž mislite...prej je bilo življenje kot vihrav konj, brez sedla in obveznosti, brezskrbno se je potikal po prostranih pašnikih, gozdovih, iskal srečo z nemirnim srcem...zdaj ima ta konj isto iskrico v očeh, vendar je nekoliko bolj umirjen, obrzdan, stvari ga ne spravijo toliko s tira, pa tudi zaščitniški je bolj, do sebe in do svojega žrebička ( no, če smo že pri tem, potem govorimo o kobili...)...konj verjame vase in točno ve kaj in kam hoče... ve, da se mora vsaj delati, da zna in ve....
Pred kratkim sem prebirala ne tako maloštevilne forume o ugodnem (pazite izraz) času za otroka...mimogrede, enkrat bomo morali obdelati tudi to, o čem se na forumu ne pogovarjajo (potem bo bolj na kratko, ker forumi res nimajo meja)... no, in na forumih razpravljajo kdaj otroka in kdaj ne, zakaj ob točno določenem trenutku, koliko moreš imet našparano...bla bla bla...nihče pa ni omenil tega, da najugodnejšega časa ni...da bo vedno nekaj, kar bo izgovor za tako ali drugačno odločitev....sploh ne vem čemu so potrebni izgovori, kot da bi kdo nekoga silil...

Je pa res, da pride najugodnejši trenutek sam oziroma je vedno tukaj, če ga želimo občutiti. Mirnosti in sedla se ne da kupiti z našparanim denarjem, sreče se ne da zapreti v najdražjo otroško sobico...mogoče so otroci sami tisti, ki naredijo iz nas dovolj dobre ljudi.

In večeri kakor je današnji mi dajo mislit...kaj potrebujemo za tisto mirnost, prepričanost vase in bazalno srečo na kateri ustvarjamo nove sreče? Ni  pravega trenutka, smo le mi v času, ki nam je namenjen...kako ga bomo izkoristili in nenazadnje kaj smo pripravljeni tvegati, je pa v naših rokah....izgovori so pa za strahopetne!