Kar malo čudne se mi zdijo te novodobne mame, ki danes rodijo, jutri pa že z malim na joški šibajo v Merkator center po nove štumfe...nikoli se nisem imela za konzervativno ali po domače starokopitno, ampak moram priznat, da tako zelo "in" mama pa tudi nisem, in nikoli ne bom!
Ko poslušam zgodbe o mamah, ki so s tritedensko štruco odpotovale poslovno na drugi konec sveta ali pa srečam znanko v nakupovalnem središču, kjer si izbira novo oblekico, njen teden dni star novorojenček pa v vozičku poleg nje, se ne morem odločit ali so te ženske pogumne ali nore...ali bi rade res vsemu svetu pokazale, kako so močne ali pa dejansko mislijo samo nase...ne vem...
Vem pa, kako sem se počutila sama....meni se je moj štirinajst dnevni sinek zdel tako majcen in krhek in v mislih sem štela bacile, ki bi jih lahko kje srečal....mislila sem si:" Šele 14 dni diha zrak, posluša radio (vsaj z ušesi iz vode), je, pije in funkcionira kot človek....Tuš planet lahko spozna tudi kak mesec bolj pozno!". Zdelo se mi je, da je naše stanovanje ravno prav veliko zanj in da bo imel še veliko priložnosti spoznati širni svet....in vse pasti v obliki bakterij, virusov, nezgod in stresov, ki čakajo nanj tam zunaj!
Ja, in stanovanje je bilo ravno dovolj veliko tudi zame...še preveliko...z luknjo v trebuhu je bila včasih pot do kopalnice dolga...in vsakič, ko sem morala ven po nujnih birokratskih (GRRR!) opravkih, sem že na poti navzdol štela stopnice za nazaj...Ne, nima smisla, da se delam heroja.....in iz tega vidika te moderne mame občudujem...vendar, mislite, da vse skupaj res ne pušča nobenih posledic? Da te ženske ne štejejo ur na letalu in molijo, da bi že enkrat bile doma?! Ne vem...vem in verjamem samo to, da vsaka mama naredi najboljše za svojega otroka (no, obstajajo tudi izjeme, pa so na srečo v manjšini)...in verjamem, da je za mojega najboljše to, da mu dam čas, možnost in izbiro, ko bo za njo dovolj velik!
Pa še to...ni zaprt več v stanovanju, da ne bo vsak slučaj koga skrbelo...in tudi jaz ne štejem več stopnic!
torek, 28. februar 2012
ponedeljek, 13. februar 2012
Filmski prvi koraki
Ne vem, zakaj sem si vedno pradstavljala, da ko otroci shodijo pač hodijo...tako, saj veste, da zašibajo čez celo dnevno sobo v mamine roke (lepša varianta) ali pa v vogal od mize ( auč varianta)....ne vem, mogoče so me v to prepričali ameriški filmi, kjer mali to minuto še ne drži glave, čez pet minut pa že lepo raca z mamico v trgovino...ne vem...ampak, predstavljala sem si, da otroci ne cincajo...da ne veš ali hodijo ali samo malo glumijo, da ne na konziliju ugotavljaš ali zadevo lahko šteješ za pravi korak ali ne...
In so me prepričevali...mama, tašča in vse ostale modre osebe mojega življenja, da pač ni tako, da eno so ameriški filmi, učbeniki pediatrije in Denver testi, drugo pa čisto pravi otroci, ki, roko na srce, cincajo, ne vejo ali bi hodili ali bo šli raje po štirih, treh, tudi po šestih, če se jim v tistem trenutku zdi kul...
Ampak se nisem pustila prepričati...sanjala sem malega v bodiju, žabicah in all starkah, ki racajoče prekorači dnevno sobo in si navdušeno ploska....no, all stark ni bilo v igri, ampak je tudi ciciban uredu....je, pa naš mali trinajst mesečnik prav po filmsko kakšno minuto lovil ravnotežje, nato pa dvignil rokice visoko v zrak in čisto zares prehodil najprej hodnik in nato še dnevno sobo in prišel do kavča v prvem poskusu!!!....
A nama z mojim predragim je najprej padla čeljust na tla, nato pa sva začela ploskat in vriskat, glavni igralec pa v jok! (hmmm...je bil tudi sam presenečen nad seboj ali je jokal zaradi norih staršev?)
In so me prepričevali...mama, tašča in vse ostale modre osebe mojega življenja, da pač ni tako, da eno so ameriški filmi, učbeniki pediatrije in Denver testi, drugo pa čisto pravi otroci, ki, roko na srce, cincajo, ne vejo ali bi hodili ali bo šli raje po štirih, treh, tudi po šestih, če se jim v tistem trenutku zdi kul...Ampak se nisem pustila prepričati...sanjala sem malega v bodiju, žabicah in all starkah, ki racajoče prekorači dnevno sobo in si navdušeno ploska....no, all stark ni bilo v igri, ampak je tudi ciciban uredu....je, pa naš mali trinajst mesečnik prav po filmsko kakšno minuto lovil ravnotežje, nato pa dvignil rokice visoko v zrak in čisto zares prehodil najprej hodnik in nato še dnevno sobo in prišel do kavča v prvem poskusu!!!....
A nama z mojim predragim je najprej padla čeljust na tla, nato pa sva začela ploskat in vriskat, glavni igralec pa v jok! (hmmm...je bil tudi sam presenečen nad seboj ali je jokal zaradi norih staršev?)
sreda, 8. februar 2012
Kultura
Kultura = skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. (prekopirano iz SSKJ- ja)
Mi pa nimamo le skupka dosežkov in vrednot, ampak imamo celo čisto pravi kulturni praznik....do sedaj smo imeli čisto pravo kulturno ministrstvo, ki ga očitno kmalu kljub vsem svečam, žalovanju, grožnjam in moledovanju ne bomo imeli več.....pač vse za blagor "kulturne" države....no, poleg praznika in ministrstva imamo tudi kulturne domove, hrame čiste, pristne slovenske kulture....imamo kulturnike, ki skrbijo, da so naša ušesa, oči in nasploh vsi čuti vedno nahranjeni z novo dozo kulture...imamo kulturne dneve...imamo...
Pa je vse to dovolj? Ne, čisto preprosto, ni ... še veliko več kulturnega, ne bi bilo dovolj....če predoziraš vse možno, kar je kulturnega in to postaviš med ljudi, ki so brezbrižni, so ljudje še vedno nekulturni (V smislu: ne trdim, da ni treba graditi cest, ampak ljudi moraš najprej naučiti vozit!) ....Ne dela ministrstvo, dom ali praznik ljudi bolj omikanih, osveščenih, izobraženih in nenazadnje, ne naredi jih bolj kulturnih. S temi stvarmi ni sicer nič narobe, ampak ne morejo biti temelj, lahko so le streha kulturnega naroda.
Malo smo zašli od bistva besede KULTURA, ki izhaja iz latinske besede in pomeni "gojiti". Gojiti? Da, kulturo, je preba gojiti, vzgojiti, privzgojiti, če želite....kultura je nekaj živega, ki z nami raste ali pa usahne, če je ne zalivamo in negujemo...kultura ni velika, je majhno seme, ki ga posadimo v srca otrok po duši, to seme vzklije in raste in ob ugodnih pogojih, pravi klimi in pravšnji meri kritičnosti in razumevanja postane VELIKA KULTURA!
Mi pa nimamo le skupka dosežkov in vrednot, ampak imamo celo čisto pravi kulturni praznik....do sedaj smo imeli čisto pravo kulturno ministrstvo, ki ga očitno kmalu kljub vsem svečam, žalovanju, grožnjam in moledovanju ne bomo imeli več.....pač vse za blagor "kulturne" države....no, poleg praznika in ministrstva imamo tudi kulturne domove, hrame čiste, pristne slovenske kulture....imamo kulturnike, ki skrbijo, da so naša ušesa, oči in nasploh vsi čuti vedno nahranjeni z novo dozo kulture...imamo kulturne dneve...imamo...
Pa je vse to dovolj? Ne, čisto preprosto, ni ... še veliko več kulturnega, ne bi bilo dovolj....če predoziraš vse možno, kar je kulturnega in to postaviš med ljudi, ki so brezbrižni, so ljudje še vedno nekulturni (V smislu: ne trdim, da ni treba graditi cest, ampak ljudi moraš najprej naučiti vozit!) ....Ne dela ministrstvo, dom ali praznik ljudi bolj omikanih, osveščenih, izobraženih in nenazadnje, ne naredi jih bolj kulturnih. S temi stvarmi ni sicer nič narobe, ampak ne morejo biti temelj, lahko so le streha kulturnega naroda.
Malo smo zašli od bistva besede KULTURA, ki izhaja iz latinske besede in pomeni "gojiti". Gojiti? Da, kulturo, je preba gojiti, vzgojiti, privzgojiti, če želite....kultura je nekaj živega, ki z nami raste ali pa usahne, če je ne zalivamo in negujemo...kultura ni velika, je majhno seme, ki ga posadimo v srca otrok po duši, to seme vzklije in raste in ob ugodnih pogojih, pravi klimi in pravšnji meri kritičnosti in razumevanja postane VELIKA KULTURA!
četrtek, 2. februar 2012
Lovilec vlage
Si predstavljate, kako zgleda lovilec vlage (moj bog, sploh ne vem, če SSKJ pozna ta izraz, ampak meni se zdi primeren)? No, za vse tiste, ki tega ne veste oziroma za vse tiste, ki živite v dovolj izoliranih stanovanjih in ni vlaga vaš sovražnik številka ena, naj povem, da lovilec vlage ni nič zanimivega, sploh pa ne lepega, To je plastična posoda z modrim ali pa črnim pokrovom na pore ali rešetke in v njej se pač nabira voda. Naš nevidni sovražnik se v lovilcu spremeni v vidnega in tako ga lahko identificiramo in eliminiramo v odtok in to je to. Zame...vendar ne za našega enoletnika....
Ne, našemu malemu, je ta brez vezna, umazana in strupena plastična posoda najzanimivejša stvar v stanovanju, poleg vtičnic seveda...ne vem, ali se samo meni zdi, ali se bo res razvil v minimalista...no, kakorkoli, v bistvu ima zelo poseben čut za estetiko...
V in okoli njegove posteljice so koncentrično nameščene take in drugačne igrače..prva fronta je ob ograjici v posteljici in včasih sredi noči tiščim dudo ribi Vandi namesto malemu...ja, tako je to, cela vojska igrač in potem je druga linija tik za rešetkami, pri nas v drugi liniji prednjači dvometrska stonoga, ki je vidna iz Trsta, no in za stonogo je še zavesa....in čisto v kotu je stisnjen lovilec vlage...človek ga res težko opazi...ja, vendar če si mali škrat s čisto posebnim čutom za lepo, potem je lovilec vlage v stotinki sekunde zmagovalec in vsi okopi, nasipi in kamuflaže z ribami, ovcami, psi in stonogami pač odpovejo.... Lovilec vlage rules!
Ne, našemu malemu, je ta brez vezna, umazana in strupena plastična posoda najzanimivejša stvar v stanovanju, poleg vtičnic seveda...ne vem, ali se samo meni zdi, ali se bo res razvil v minimalista...no, kakorkoli, v bistvu ima zelo poseben čut za estetiko...
V in okoli njegove posteljice so koncentrično nameščene take in drugačne igrače..prva fronta je ob ograjici v posteljici in včasih sredi noči tiščim dudo ribi Vandi namesto malemu...ja, tako je to, cela vojska igrač in potem je druga linija tik za rešetkami, pri nas v drugi liniji prednjači dvometrska stonoga, ki je vidna iz Trsta, no in za stonogo je še zavesa....in čisto v kotu je stisnjen lovilec vlage...človek ga res težko opazi...ja, vendar če si mali škrat s čisto posebnim čutom za lepo, potem je lovilec vlage v stotinki sekunde zmagovalec in vsi okopi, nasipi in kamuflaže z ribami, ovcami, psi in stonogami pač odpovejo.... Lovilec vlage rules!
Naročite se na:
Objave (Atom)