Trenutno je mama prepočasna za korak.....vidiš malega kako se z bliskovito hitrostjo bliža zidu, skočiš kot Van der Sar v najboljših časih ampak zmanjka 15 cm in lepa bučka zadoni ob pralni stroj....in potem na lepi glavici zraste velika buška, škrat pa joka in solzice tečejo v potokih...meni se pa trga srce....in potem ljudje čudno gledajo v stilu :" Pa kaj ta malega meče po stopnicah?!"...A v bistvu ne vejo, da ti vedno zmanjka le 15 centimetrov....
In tako bo manjkalo vedno več......naš škrat šele dobro hodi, ampak hoja bo postala tek, nogica bo potem poganjala skiro, iz skiroja se bo usedel na motor, nato v avto in se odpeljal v širni svet...centimetri bodo postajali metri in mama bo vedno bolj daleč stran....Ampak mislim, da otroci od nas niti na pričakujejo mame in očeta Macgyverja, ki bi za njimi skakal s padalom ali montiral blazino čez pol vipavske doline...točno vejo oz se naučijo, da jih ne moremo popolnoma zaščititi, da ogenj še vedno peče, tudi če je mama zraven....ampak vejo tudi, da bo mama položila obkladek na opečene prstke, da bo "popihala" buško in jih pobrala s tal..... Solzice se v maminem naročju mnogo prej posušijo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar