Naš škrat se sicer malo z zamudo podaja v svet SAMostojnosti, vse hoče početi sam in če mu pomagaš z žlico zadeti usta, se na ves glas dere :" Putttiiii! Sammm! Doj! (Dol!)" In tako se borimo dan za dnem, od obroka do obroka in od čevlja do čevlja...flek na zidu postaja vedno večji in pralni stroj se hvala bogu še ni vdal!
Pralni stroj stoično vztraja (Slava mu!), mama po nima takih živcev in zato po kakih petnajstih minutah prepričevanja, kričanja in puljenja žlice iz rok v roke popusti....in mali samostojni podjetnik nese najprej žlico proti ustom z 10 % možnostjo zadetja cilja, mama skuša pomagat in zvečat možnost prinosa hrane v usta...vendar, če si samostojen, to res ni potrebno, mar ne?! ...zato se mama dokončno preda....in ko podjetnik ugotovi, da z žlico ne bo šlo, meša s prstki, tapka po mizi in nato jogurt zlije za vrat! Mama pa začne s čistilno intervencijo....Dobro, da obstajajo metode plastificiranja otrok.
Raje samostojno lačen kot odvisno sit!
Ni komentarjev:
Objavite komentar