nedelja, 20. maj 2012

Voda v grlu

Predem utrujena zaspim z glavo v križankah, bi vseeno rada, da je blog obveščen o tem, da še diham.
Ne, nisem na infuzijah v bolnici, tudi moj mali je še v enem in to zelo lepem kosu, vsi smo živi, zdravi in veseli ter  do vratu zaposleni korakamo v nov teden.

Ja, na moja ramena se je poleg blogu zelo znane dejavnosti zgrnila še množica drugih obveznosti...dan ima premalo ur in na žalost je tipkovnica predaleč od postelje. Vsako jutro se mi mudi na vajčke, tipkam seminarske kot bebava, pišem dnevnike vaj, spoznavam čare solarija, se vmes še malo selim, iščem najprimernejšo gugalnico in varen bazenček, sestavljem sedežni red.....ja, dnevi so ena čista norija....mali pa raste...nezadržno...kot goba srka informacije, besede se množijo, dobivajo dodatne črke in vedno bolj izpiljeno obliko, ljudje dobivajo imena, na obrazku se riše iskrenost čisto pravih čustev, trma je dobila novo ime!

Ne mislite, da pomeni mrk na blogu, pavzo v razvoju...ne, daleč od tega...pomeni prezapozlenost, bliskovito hitrost, ki ji niti kot super mama ne bi bila kos... Kot čisto navadna mama pa lahko samo strmim, se čudim in upam, da bodo možgani čim več shranili za lepe spomine in nenazadnje za vas!

nedelja, 6. maj 2012

Pujsa Pepka in živalski vrt

Minule prvomajske praznike smo se s prijatelji odpravili na čisto pravi izlet. Ampak to ni bil izlet kar tako, bil je izlet v živalski vrt s pravimi levi, sloni in opicami. No, čeprav se še danes sprašujem, kdo je bil tisti navdušen in  vedno bolj mislim, da sva bila bolj midva z dragim kot najin mali nadobudnež.

Kaj češ...slon je slon (čeprav je slona prespal)...pa naj bo v knjigi, na televiziji ali v živo...no že res, da je v živo večji, ampak je pa čisto isti...ja in v živo se drenja trideset glav pred tabo, tako da v bistvu niti ne veš točno, kaj gledaš...prešvicano majico iz HM-a ali morda res slona?!

No, zanimivo je bilo pa tudi nekaj drugega...midva sva letala kot nora in mu razkazovala žirafe, kamele, kenguruje....morske leve (tukaj ga je navdušila voda!!!!)...on pa mrtvo hladen v smislu: " Ok, saj je kul, da nismo doma, ampak tale dva moja sta pa danes čisto znorela..."...čisto pa se je navdušil nad navadnim...PUJSOM, ja, prav ste prebrali...pujs je bil najbolj zakon...pujsa Pepka, ki jo je hodil z babico vsak dan gledat k sosedom še vedno zmaga in danes, po tednu od obiska v ZOO-ju oponaša prašička, ko ga vprašaš kaj je videl v živalskem vrtu...dobro, da smo dali 15 evrov za karte, da se je pali navdušil nad prašičem!

No, ampak oponaša tudi opico...slika, ko sem od daleč opazovala množico opic, ki opazuje dva šimpanza, me še danes spravlja v smeh....pedeset ljudi na šipi gleda ubogo opico, sredi gužve moj drži Svita na ramenih in mali se praska po glavi...crkneš od smeha!

No in nekje med drenjanjem skozi nepopisno gnečo obiskovalcev živalskega vrta ja malo pred slonom naš škrat zaspal in prespal slona, leve, leoparda, sove, papige in še kaj....zbudil se je nekje pri izhodu (dobro,da smo ga v gneči sploh našli) in takoj našel naslednjo zanimivost....z svojim malim prijateljem sta v piceriji družno jedla pico,si menjavala dudo, lizala šipo in se smejala dvama metalcema čez njo.


V bistvu zelo preprost nauk: Veselje in sreča se skrivata v preprostih stvareh, ki nas obkrožajo in ne v eksotiki!