Kako diši izziv?

Naš mali postaja vsak dan večji...če je bil še lani ob istem času cel podvig obisk plaže, se danes meče v vodo (skoraj) na glavo....če sem lani imela slabo vest, ker sem vsa izmozgana prenehala dojit, mi danes, ko ga vprašam, kaj bo jedel za zajtrk kriči : "(Pr)Šut!".

Ja, otroci resnično hitro rastejo in danes razumem svojo mamo, ki je govorila, da smo vsi trije zrasli čez noč, da sta brata iz plenic šla v vojsko, jaz, najmlajša, sem pa še vojsko preskočila. In ja, v tem času, ko naši najmlajši rastejo, se mi staramo...ne, ne se ustrašit...ne bom tipkala betežne tožbe zafrustrirane mame...jaz se v svoji koži čisto dobro počutim...in ne morem verjet, da se v bistvu počutim čisto enako, kot takrat ko sem imela 16 let (Hmmm.....upam, da so vsaj možgani pognali korenine!)...govorim o telesnem počutju, seveda.....

In vendar je nekaj drugače...ja, poleg vsega tega, da imam otroka, da vem, da obstaja zavod za zaposlovanje in mi je jasno, da se cote v omaro ne zložijo same.....in razlika je v vonju....ko sem takrat pri šestnajstih vdahnila s polnimi pljuči, je zrak drugače dišal, v njem je bila melodija, pričakovanje, vznemirjenje....Saj pomladi še vedno dišijo, tudi mamina potica in kuhano vino še vedno diši, morje diši.....vendar ne enako....Se spomnite kako so plaže dišale po soli, sončni kremi, gumijastih blazinah, čofotanju in vznemirjenju? Smo z višjim faktorjem izgubili vonj ali vznemirjenje?! Se nam je pokvaril nos?! Ali smo samo starejši?!

Nekateri ljudje se s staranjem zelo težko sprijaznijo....vendar je to le menjavanje obdobij in čisto vsako ima svoje čare....malo čudno bi bilo, če bi dedki plesali v Gavioliju in najstniki v Merkatorju ob torkih cel dopoldne zbirali jogurte in nato brali časopis...čisto vsak čas prinese svoje lepote, spoznanja in zaveje s svojim vonjem....vendar se bojim, da čisto nič, ne diši tako intenzivno kot diši otroštvo in rana mladost!

In zakaj ravno tisti čas tako noro diši.... Zato, ker je to čas, ko rastemo, stegujemo svoje veje, ko so vse noči do jutra mlade, dnevi dolgi in svet lep in neskončen....ker je to čas, ko obstaja samo dobro in ne poznamo krutega in kapitalističnega sveta, kjer naši starši bijejo boj za vsak evro, ker ne vemo, da medtem, ko mi vpijamo vse vonje tega sveta, država razpada na koščke in na cestah stojijo delavci, ki hočejo le svojo plačo....


In naredimo svet tudi za naše otroke dišeč, zavijmo ga v čaroben vonj izzivov...tako ali tako bodo še prehitro zrasli!