Sovražnik žensk in mamic po vsem svetu, vse pogosteje pa tudi sovražnik moških, ki dajo vedno več na lep izgled, pa čeprav tega ne priznajo....kilogrami odvečne telesne teže.....hujšanje je bilo pred leti nekaj, kar si prikril, nato je postalo projekt, kasneje boj, bitka in vojna, danes pa je to večinoma biznis. In to uspešen posel, ki kuje lepe denarce na majhni samozavesti prebivalcev pod Alpami.
Mislim, da v času med in po nosečnosti sodi vprašanje o pridobljenih in izgubljenih kilogramih kar na prvo mesto. Zanimivo, ne?! Ljudi ne zanima, kaj je pokazala morfologija, ne zanima jih kolikokrat greš "scat" ponoči, ne zanima jih to, da si sredi zime v "japonkah", niti to, da od bolečin po porodu ne moreš sedet....ne!...To vendar mine....toda, da postaneš "bajsa"...ne, raje brez otrok!...GROZA!
Noseča cca 5 mesecev |
Sama se med nosečnostjo in tudi po porodu nisem ukvarjala s kilogrami niti najmanj, mislim, da je bilo to edino obdobje v življenju, ko me ni skrbelo, kaj bi pokazala tehtnica. Če bi jo imela. Ja, moj boj je šel celo tako daleč, da sem sovražnika eliminirala. Prve mesece nosečnosti itak nisem jedla nič, ker je imelo vse okus po zanič stari plastiki, tisti, ki smo jo žvečili kot otroci (Upam, da nisem edina....). Potem sem pa morala lovit kilograme in na dan poroda sem bila 8 kil v plusu, dan po porodu pa 3 v minusu. Ne vem, kako se je to zgodilo, ampak vem pa to, da so une 3 kile minusa zdržale kakih 14 dni in nato, čisto kmalu zatem, ko je mama spet prišla na stare tire, je bila bitka spet tu! Še ena več!
Moja vojna s kilogrami traja že zelo dolgo. Tam nekje koncem osnovne šole sem postavila prve okope in fronta je bila tu. Najbrž je vojna doživljenska, bitke so pa "hvala bogu" vedno redkejše. V zadnjih letih smo s kilogrami celo podpisali premirje in moram reči, da kljub občasni napetosti in rožljanju z orožjem, kar gre...
Pol leta po porodu |
1.5.2013 |