Možgani

Nedelja zjutraj. Zunaj lije kot iz škafa. Dan za izležavanje. Toda ne, če si mama. Ležim v postelji in sanjam z odprtimi očmi. Za paradano pa se dogaja živahna debata in živžav na previjalni mizi in kahlici. Iz sanjskega izleta me prikliče glasen: "MAMA!"

Ene trikrat se naredim gluho, vendar brez uspeha. Mali vztraja. Ko se oglasim, sledi vprašanje: "Kaj delaš?" Na kar odgovorim: "Pogovarjam se z možgani." Napaka.

Škrat še enkrat vpraša očka: "Kaj dela mama?" On mu še enkrat ponovi moj odgovor. In se začne: "Kaj je to? Kdo je tam z mamo? Kaj delajo možgani?" Mož se nekaj časa trudi in potem zaključi...."To ti razložim, ko boš večji ali pa vprašaj mamo!" Kaj mislite, katero možnost je izbral?

Kako dvoletniku razložiti vse o možganih? Težko. Vendar se da, če se hoče in na koncu sva bila oba zadovoljna.
Kaj je to "možgani"? Možgani so del našega telesa. Skriti so v glavici, ker so zgubani in grdi, zato jih ne vidimo. Ima jih čisto vsak človek, ti, mamica, očka, majhni, veliki, otroci, odrasli...čeprav se nam včasih zdi drugače.(Tisti, ki me poznate, veste, da gre delček moje ironije vedno v kontekst....)
Kaj delajo? Razmišljajo, govorijo, premikajo rokice, nogice, jokajo, se veselijo za nas. So nekakšen šef našega telesa. Naša želja je za možgane ukaz.

Ne vem, koliko je razumel. To bo pokazal čas. Je pa bil vidno zadovoljen, ker je odkril še eno novo besedo več. Je pa zanimivo, kako nas med šolanjem naredijo "pametnjakoviče" in se zelo težko izražamo preprosto, brez besed kot so funkcija, operacija, organizem.....Kaj vse izgubimo z leti!?!....Le kje ostaneta preprostost in pristna radovednost?!....Kaj se zgodi z našimi možgani?!...Pranje, seveda!