Včasih so trenutki, ko preprosto zmanjka besed....

...dobra družba, kvalitetne besede trkajo ob bobniče, veseli kriki otrok v ozadju, polna miza dobrot, roke greje kuhano vino, pogled v prazno mimo odseva kozarcev....in v srcu nič drugega kot veseli december...vsaj tukaj in zdaj!....in kanček slabe vesti, vsaj tako nas hoče prepričati splošna klima v državi....
Preprosto ne cenimo vsega tega kar imamo in kar nas obdaja....mir in ljudje, ki nas imajo radi je več, kot si predstavljamo....na vsakem koraku donijo dolgovi, breme krize nam teži ramena, da komaj še hodimo....komaj korak čez mejo življenje drvi naprej, nakupovalni centri pred prazniki pokajo po šivih, ekonomija teče in "brule" tudi...in vsi tisti, ki korak stran mislimo, da bomo naredili nekaj za državo, če pustimo stradati trgovce, se krvavo motimo....

Država je ubrala napačno strategijo...prazna miza danes, pomeni prazno mizo jutri!
Zakaj ne bi spekli svežega kruha danes, se ob topli peči pogreli, ga prelomili čez pol in ga polovico ponudili lačnemu sosedu?! Zakaj ne bi kruha, ki nam danes ostane, položili na mizo jutri?! Kajti le polna miza nahrani lačna usta, ob prazni mizi je samo še več lačnih ust!

Srečno Slovenija!