Mati

Moja mama je res posebna ženska. V plus in minus. Kljub temu, da sem z njo sobivala večino dosedanjega življenja, jo še vedno velikokrat težko (oz sploh ne) razumem.

V soboto dopoldne smo se z mamo in mojim potomcem odpravili po nakupih. Nič posebnega, par stvari za obnovo hiše in "špeža" oz klic izropanega hladilnika. Ko sem skočila po kljuke in "šmirgl" papir v trgovino z gradbenim materialom, sem jima naročila naj počakata v avtu...mali namreč preboleva vodene koze (razen značilnih izpuščajev nima nobenih drugih bolezenskih znakov)...saj ne, da bi pričakovala pri laminatih neko grozna gužvo (Itak so bili v soboto vsi v Obiju! Grrr!), ampak tako, za vsak slučaj...Ko se vrnem do avta, ta seveda prazen (Le kaj sem pa drugega pričakovala?!)....onadva pa prikorakata iz nabito polne pošte...In komentiram: "Mama, dobro veš, da ma vodene koze, sicer je res brez vročine in živahen, vendar ni treba da okuži pol Gorice!" On pa hladnokrvno: "Saj smo jih že vsi preboleli...Vozi naprej!" (Mali pa iz zadnjega sedeža: "LEDENE koze, ne vodene!"...zgodba sledi...)
Ko sem se po obisku cirka sedme trgovine na parkirišču zgrudila v avto, jezna, ker sem spet nasedla specifičnemu trgovinskemu GPS-ju moje mame in se posledično nismo dokopali niti do polovice načrtovanega nakupa, mama z žalostnim glasom: "Res se slabo počutim, veš...."  Človek res pomisli, da je nekaj hudo narobe. Seveda je sledilo moje zanimanje. Ona pa: "Ker imam res umazane noge! Umazanija me tišči med prsti." WTF?!
Brez komentarja. Ni kaj. Lahko sem samo znorela in odločila, da je sedaj dovolj brezglavega lutanja po trgovinah in sledi akcija do kosila.

Kasneje se nam je na pici pridružil še moj. Ko smo čakali zaslužen obrok, je mama odšla z malim na malo potrebo. Ker ju nekam dolgo ni bilo nazaj, me je ob povratku k mizi vseeno zanimalo, kje sta bila toliko časa...Mali: "Nona si je prala noge." Ona pa: "Kot nova sem! Super WC-je imajo tukaj in dišečo žajfo! In moje noge se zdaj odlično počutijo!" Dobro, da se ni stuširala.