Najhuje je čakati....
Čakati v vrsti na pošti, ko ti je že pred petimi minutami potekel parkirni listek. Čakati odgovor banke ali so ti odobrili kredit, ali si dovolj vreden v denarju, da bi lahko imel dom ali avto. Čakati na izvide, ki te lahko že naslednji dan ponesejo na Triglav ali operacijsko mizo. Čakati na sončno soboto, da lahko spet obuješ gojzerje. Čakati leto dni, da nekdo, ki je zato kvalificiran opredeli bulico na tvojem nosu za smrtonosno ali banalno. Čakati devet mesecev, da lahko po najhujši bolečini prešteješ prste novorojenemu otroku. Čakati na poletje sredi zime. Čakati na sonce sredi naliva. Čakati na odgovor. Čakati na ljubezen.
Najhujše v življenju je čakati... čakati na Boga, da ti izpolni zadnjo željo. Če verjameš. Sicer nima smisla. In vendar ga vsak nekje najde, sicer bi že zdavnaj obstali in ne čakali več. Odprli bi skrinjico in spustili upanje. Je mar najhuje upati?! Ne, to je edino, kar zares imamo....da čakamo in upamo in verjamemo...vse ostalo mine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar