Že dva dni zbiram pogum za to objavo, za pisanje že nekaj tednov...vsega je bilo preveč, da bi lahko strnila v nekaj stavkov. Preveč skrbi in lažnih nasmehov na obrazu, preveč neizrečenih besed se je nabralo v zadnjih tednih, da bi vam v tem trenutku lahko karkoli povedala. V sredo, ko sem ležala na preiskovalni mizi in je mala veselo vijugala pod hladnim gelom in pritiski ultrazvočne sonde, sem se ob ugodnem izvidu odločila, da je čas. Čas, da novico poveva najinemu prvorojencu in da jo kak dan kasneje delim z vsemi ostalimi. Čas, da opravim še natančno ultrazvočno morfologijo in potem preneham s pregledi in mnenji, ker tople vode ne bo nihče več odkril. Ja, srček Svitove mlajše sestrice zgleda zdrav, kljub temu, da so sumili, da ima napako, število kromosomov je tako, kot ga imamo vsi mi (skoraj vsi), čeprav so sumili, da je kakšen viška...sedaj lahko samo stisnemo pesti in upamo, da se nam bo v začetku novembra pridružila ena zdrava "bejba" z vsemi prstki na svojih mestih...pa tudi, če ne bodo točno tam, zame je že sedaj popolna!Vsi prijatelji, ki boste novico prebrali na blogu, se vam že vnaprej opravičujem in vam povem, da ni bilo nalašč...le težko....
V naslednjih tednih sledijo vse neobjavljene zgodbe, ki jih je spisala mama.si od prvega dne dalje, ko se nama je porodila ideja, da bi družino povečala še za enega člana.
Napisano 26.6.2015, trajanje nosečnosti 20 tednov in 3 dni
