Večkrat se spomnim anekdote iz urološke ambulante, kjer sem krožila še kot študentka in prisostvovala neštetim pregledom starejših moških s težavami s prostato. V ambulanto je prišel starejši gospod, ki je hodil na kontrole po odstranitvi prostate. Gospod je bil vidno nezadovoljen s svojem stanjem in urolog je hotel ovredniti dejansko stopnjo težav z uhajanjem urina. Urinska inkontinenca je namreč precej pogost zaplet po operaciji prostate. Bolnika je spraševal na vse mogoče načine in nikakor se nista razumela, potem pa je prej doumel preiskovanec, da ne govorita o isti težavi. Bolniku se je namreč kvaliteta življenja zmanjšala zato, ker ni mogel imeti spolnih odnosov. Po domače povedano "ni mu ustal". V tem trenutku pa se urolog glasno nasmeje, se obne k meni in reče: "Vidi ti njega, nima za kruh, a bi hotel potico..."
Poučna zgodba. Zelo. Preprost starejši gospod iz zgodbe je bil zelo simpatičen in po razpletu smo se vsi skupaj nasmejali, niso pa niti najmanj simpatični ljudje, ki za svoje bivanje črpajo iz tujih virov in potico kradejo iz sosedovih "špajz". Iz dneva v dan bolj opažam, da je veliko preveč ljudi, ki živijo za več, kakor imajo... za več vsega... za več denarja... za boljšo izobrazbo... več znanja in intelekta... edino časa imajo na pretek, da lahko na svoji poti pomendrajo in izkoristijo vsakega ter si odrežejo kos potice in upravičijo svoj status. Naokoli se vozijo s pregrešno dragimi avtomobili, poleti počitnikujejo na jahtah, pozimi v mondenih smučarskih letoviščih, živijo v vilah, a ne plačujejo snažilke in varušk, ki namesto njih vzgajajo otroke, električarja in vodovodarja prepričujejo, da jim naredi popust, plačila odlagajo v nedogled in jih delijo na minimalne zneske, dolžni so v bližnji in daljni okolici, izposojajo si denar na bankah in pri sumljivih "tipih"... in pričakujejo, da jim bodo ljudje delali usluge "na lepe oči", mislijo, da jim stvari kar pripadajo... Le kaj jim daje te posebne pravice?
Osebno menim, da so takšni zato, ker so razvajeni, ker jih je nekdo že zelo zgodaj v življenju prepričal, da so posebni in da si zaslužijo več od drugih. Nikoli se jim ni bilo treba ničemur odpovedati, se za karkoli zares potruditi, bili so v vati zaščiteni pred porazi. Vse jim je bilo v življenju prinešeno na pladnju. Ponavadi postane tisti, ki jih je naredil takšne njihova prva žrtev. In skozi življenje se žrtev nabira več in več. Ker niso zmožni samostojnosti, ker živijo za več, kot si lahko privoščijo... dokler nekega dne ne postanejo sami žrtev svoje požrešnosti in se jim potica, ki je niso nikoli zamesili, zatakne v grlu...
Večkrat se spomnim anekdote iz urološke ambulante, kjer sem krožila še kot študentka in prisostvovala neštetim pregledom starejših moških s težavami s prostato. V ambulanto je prišel starejši gospod, ki je hodil na kontrole po odstranitvi prostate. Gospod je bil vidno nezadovoljen s svojem stanjem in urolog je hotel ovredniti dejansko stopnjo težav z uhajanjem urina. Urinska inkontinenca je namreč precej pogost zaplet po operaciji prostate. Bolnika je spraševal na vse mogoče načine in nikakor se nista razumela, potem pa je prej doumel preiskovanec, da ne govorita o isti težavi. Bolniku se je namreč kvaliteta življenja zmanjšala zato, ker ni mogel imeti spolnih odnosov. Po domače povedano "ni mu ustal". V tem trenutku pa se urolog glasno nasmeje, se obne k meni in reče: "Vidi ti njega, nima za kruh, a bi hotel potico..."
Osebno menim, da so takšni zato, ker so razvajeni, ker jih je nekdo že zelo zgodaj v življenju prepričal, da so posebni in da si zaslužijo več od drugih. Nikoli se jim ni bilo treba ničemur odpovedati, se za karkoli zares potruditi, bili so v vati zaščiteni pred porazi. Vse jim je bilo v življenju prinešeno na pladnju. Ponavadi postane tisti, ki jih je naredil takšne njihova prva žrtev. In skozi življenje se žrtev nabira več in več. Ker niso zmožni samostojnosti, ker živijo za več, kot si lahko privoščijo... dokler nekega dne ne postanejo sami žrtev svoje požrešnosti in se jim potica, ki je niso nikoli zamesili, zatakne v grlu...
Ni komentarjev:
Objavite komentar