Kadar starši naredijo preveč za otroke, otroci naredijo premalo zase. (Elbert Hubbard)

Otrokom ne smemo odvzeti neuspeha, ker se na neuspehih gradijo bodoče zmage. Lahko pa obrišemo solze, jih dvignemo, ko želijo ostati na tleh ter s svojo prisotnostjo in podporo ne dovolimo, da jih poraz dotolče.

 

Ne moremo jih ščititi pred padci, obvarovati pred bolečino, ker je to njihova izkušnja, lekcija, opozorilo, življenski nauk o mejah in posledicah prestopanja le-teh. Lahko pa smo ob njih, ko boli, jih tolažimo, hladimo rane in povrnemo upanje, vero vase, pojasnimo, da vse mine in bodo iz izkušnje zrasli močnejši.

Ne moremo se učiti in opravljati šolskih obveznosti namesto njih, ker je to naložba v njihovo prihodnost in ne našo... če jim odzamemo možnost učenja in  pridobitve delovnih navad, jih pustimo v življenju brez orodja, gole sredi bojnega polja. Če jih ne bo pokončal sovražnik, jih bo zima... Dolgoročno jim odvzamemo znanje, disciplino in zavedanje, da je za rezultate potreben trud in trdo delo.

Za otroke včasih naredimo največ s tem, da jim dovolimo izkusiti... da stopimo korak nazaj in postanemo življenski mentorji v najpomembnejšem izobraževanju - vzgoji... ker v življenju nam ni nič prihranjeno in tudi našim otrokom ne bo, čeprav si to težko priznamo... prej kot pristanejo na realnih tleh, manj jih bo bolelo in manjše posledice bo pristanek pustil za seboj... najboljše pa je, da jim na realnih tleh dovolimo odrasti in se lahko z zavedanjem svojih moči in meja sprehodijo v svet odraslih, tako zelo realen, krut, pa tudi tako zelo lep... dovolimo jim izkusiti življenje takšno, kot je, polno in preprosto, njihovo in ne naše, na zavijajmo jih v vato, ker svet tam zunaj bode zato, da široko odpremo oči...

Polnjene paprike ali kaj nam v resnici nekaj pove o sočloveku

Na svojem osebnem računalniku imam shranjenih več osebnih življenjepisov... tistih, s katerimi so me ocenjevali, ko sem se prijavljala za službe, izobraževanja in podobno... zelo formalnih in takih malo manj uradnih... vsakič sem imela kepo v želodcu... ker predpisani obrazci tako malo povedo o meni, pa čeprav je v njih vse o mojem šolanju, nazivih, kompentencah, v nekaterih celo moja fotografija, številke dokumentov, naslov... res je, v življenjepisu je moja izobrazba, toda nič o tem, kar sem se zares naučila, naveden datum in kraj rojstva, toda niti besede o mojem otroštvu, napisani so naslovi člankov, toda ne število noči, ki sem jih zaradi njih prebedela, napisano je vse, a hkrati ničesar, kar bi povedalo, kako se bom znašla v kolektivu, ali pijem kavo, skrbim za svoje zdravje, sem depresivna ali morda manična, imam rada živali, soljudi, sem maščevalna, ali imam otroke in kakšna mama sem... in lahko bi naštevali brez konca...

Službeni in osebni računalnik, predali se šibijo pod težo obrazcev, dokumentov, pogodb, potrdil, certifikatov, odločb, garancij, poravnav, izvidov, spričeval, računov... vse o meni in z mojim imenom... toda brez življenja....

Vse zgoraj našteto bi se nekdo, ki bi si vzel čas, z malo truda lahko pozanimal... toda še vedno bi bili to samo podatki, ki bi pravzaprav povedali zelo malo o meni... ker tisto, kar res da barvo našemu življenju, so čustva, ki pobarvajo dogodke... in nekaterih stvari ne moremo izvedeti drugače, kot da prisluhnemo, opazujemo... če se nam pač zdi vredno... in si vzamemo čas... za človeka, ne pa podatke o njem, ki bledijo na papirjih, polnijo računalniške datoteke ali ležijo na jezikih drugih ljudi...

Marsikdo ve, da sem v zaključku specializacije in da precej časa preživim za knjigami in med članki, toda nihče ne ve, da sem danes prvič naredila klasične polnjene paprike in zelo pogrešala nekoga, ki ga ne morem več vprašati za nasvet, recept... in malokdo ve, da sem se bolj ali manj 10 let prehranjevala vegetarijansko in v teh letih velikokrat pripravila polnjene paprike brez mesa... Najverjetneje to velike večine ne zanima, toda za tistega, ki bi me resnično rad spoznal, je to najpomembnejša informacija o meni (čeprav brezvezna), ker sem to v resnici jaz in ne moje maturitetno spričevalo, diploma ali objavljeni članki...