Polnjene paprike ali kaj nam v resnici nekaj pove o sočloveku

Na svojem osebnem računalniku imam shranjenih več osebnih življenjepisov... tistih, s katerimi so me ocenjevali, ko sem se prijavljala za službe, izobraževanja in podobno... zelo formalnih in takih malo manj uradnih... vsakič sem imela kepo v želodcu... ker predpisani obrazci tako malo povedo o meni, pa čeprav je v njih vse o mojem šolanju, nazivih, kompentencah, v nekaterih celo moja fotografija, številke dokumentov, naslov... res je, v življenjepisu je moja izobrazba, toda nič o tem, kar sem se zares naučila, naveden datum in kraj rojstva, toda niti besede o mojem otroštvu, napisani so naslovi člankov, toda ne število noči, ki sem jih zaradi njih prebedela, napisano je vse, a hkrati ničesar, kar bi povedalo, kako se bom znašla v kolektivu, ali pijem kavo, skrbim za svoje zdravje, sem depresivna ali morda manična, imam rada živali, soljudi, sem maščevalna, ali imam otroke in kakšna mama sem... in lahko bi naštevali brez konca...

Službeni in osebni računalnik, predali se šibijo pod težo obrazcev, dokumentov, pogodb, potrdil, certifikatov, odločb, garancij, poravnav, izvidov, spričeval, računov... vse o meni in z mojim imenom... toda brez življenja....

Vse zgoraj našteto bi se nekdo, ki bi si vzel čas, z malo truda lahko pozanimal... toda še vedno bi bili to samo podatki, ki bi pravzaprav povedali zelo malo o meni... ker tisto, kar res da barvo našemu življenju, so čustva, ki pobarvajo dogodke... in nekaterih stvari ne moremo izvedeti drugače, kot da prisluhnemo, opazujemo... če se nam pač zdi vredno... in si vzamemo čas... za človeka, ne pa podatke o njem, ki bledijo na papirjih, polnijo računalniške datoteke ali ležijo na jezikih drugih ljudi...

Marsikdo ve, da sem v zaključku specializacije in da precej časa preživim za knjigami in med članki, toda nihče ne ve, da sem danes prvič naredila klasične polnjene paprike in zelo pogrešala nekoga, ki ga ne morem več vprašati za nasvet, recept... in malokdo ve, da sem se bolj ali manj 10 let prehranjevala vegetarijansko in v teh letih velikokrat pripravila polnjene paprike brez mesa... Najverjetneje to velike večine ne zanima, toda za tistega, ki bi me resnično rad spoznal, je to najpomembnejša informacija o meni (čeprav brezvezna), ker sem to v resnici jaz in ne moje maturitetno spričevalo, diploma ali objavljeni članki...