Razdeljeni svet za boljši jutri?

Obstaja pot v boljši jutri? Obstaja. Toda vprašanje je, če je naša pot prava. Kam nas vodi? Paniko, cirkus, histerijo in izredna stanja ustvarjamo ljudje sami. To je dejstvo. Povod za paniko prihaja preko medijev, obrestnih mer, položnic, maloprodajnih cen, reklam, zaposlitvenih pogojev in ostalih razlik v naše domove. Zato, da se lažje ustvari histerično stanje, ki odločevalcem ustreza, delijo(mo) ljudi na bogate in revne, črne in bele, cepljene in necepljene, bolne in zdrave... prikazujejo vojne, spopade, humanitarno pomoč, dodeljevanje azilov kot upravičene ali neupravičene... Posledično se razburjena raja ukvarja sama s sabo, skupine med seboj obračunavajo, se grdo gledajo, plačujejo z dolarji in življenji. V ložah svetovne elite pa si medtem manejo roke in se naši kratkovidnosti in naivnosti smejejo v obraz. Ljudje, nobena vojna ni pravična, niti upravičena, nobena žrtev ni vredna manj od druge... Vse izredno in problematično je ustvarjeno z namenom. Dokler se bomo delili, razdvojevali na vse možne načine in sami sebe prepričevali, da ima slovenska mama drugačne pravice kot afriška mama, bo svet točno tak, kot je. Ne bo boljšega jutri. Nekega dne jutrišnjega dne sploh ne bo več. Vsi si zaslužimo živeti v miru. Nas je pa najbrž preveč za mir. Edina delitev, ki si jo lahko privoščimo je ta, da pomagamo tistim, ki pomoč potrebujejo, in pustimo ob strani tiste, ki jo ne. Pri tem pa se ne oziramo na barvo kože, izobrazbo, stanje na računu, status precepljenosti in virusne markerje. Stisk je toliko, kolikor je ljudi.

Najprej je potrebno pospraviti sekire in meče, nehati deliti, razdvojevati... nato sledi celjenje... lepljenje... ponovna celota in nazadnje nov pogled. Edini izhod v boljši jutri je sprememba miselnosti, da čisto vsak slehernik postane kot Mali Princ in gleda s srcem. Je to lahko? Daleč od tega. Ja to sploh mogoče? Razmislite. Poglejte okoli sebe. Kako svet deluje? Kako si lahko tisti, ki imajo zelo veliko, lahko nagrabijo še več? Tako, da nas delijo. Tako, da nekomu vzamejo, drugemu pa dajo. Drobtinice. Brez razloga. Tako, da iz popolnoma enakega ali podobnega dogodka enkrat naredijo dramo, drugič pa ga namensko ignorirajo. Vsi odločevalci, tisti z imeni in oni brez njih, so enaki in vodi jih le lasten interes, tega ne gre pozabiti. Toda morda je v nas večja moč, kot si mislite. Ne odločamo o tem, koliko bo stal sodček nafte ali tona pšenice iz azijskih polj, niti o tem, kaj bodo poročali mediji in koliko bo vreden bankovec, ki ga imamo v denarnici... Toda odločamo o tem, za koga bomo iztegnili roko, odločamo kaj, koliko in kje bomo trošili, kar premoremo, odločamo ali bomo odšli na volitve in koga bomo podprli,če gremo... Svoje mnenje lahko na glas povemo ali ga zardžimo zase, lahko razmišljamo s svojo glavo ali tako kot želijo druge glave... V nas je prav gotovo večja moč, kot mislite, še posebno moč ima množica. Toda obstoj množice omogoča samo enotnost, skupni cilj. Kar je nasprotje razdeljenosti. Vam je sedaj končno jasno, zakaj je svet tak, kot je?! Ker je to najboljša obramba pred spremembami, ki bi vzele par dodatnih milijard tistim, ki jih imajo tako ali tako preveč... nehali so šteti, samo še grabijo in jim v resnici dol visi za žrtve epidemije, vojne zločine in cene hrane... njih se to, dokler smo mi razklani, prav nič ne tiče...