sobota, 4. junij 2011

Enoprostorec ali "kam naj vse to dam?"

O ja, tudi sama sem bila pred rojstvom mojega sinka stoodstotno prepričana, da če je mojim staršem zneslo natrpat 5- člansko družino s tremi majhnimi otroci z vso opremo za 10 dnevni dopust v Lado (naši sosedje so iste manevre počeli s fičkom!), bo pa ja tudi meni uspelo s Polotom. In enim otrokom, ne s tremi. In vsakič, ko mi je kdorkoli omenil, da bi si bilo fino umislit enoprostorca, sem se samo potiho jezila na razvajence okoli mene in si mislila svoje ( "Pa kaj ste se vi vedno tovorili v busu ali kaj?"). No, pa sem se vštela. Časi so se spremenili. Naši starši niso imeli ogromnega avtosedeža, ampak smo po potrebi sedeli na zadnjem sedežu mami v naročju, niso imeli vozička v velikosti Apola 13 oziroma ga sploh niso imeli, ni bilo prenosnih posteljic, prenosnih jogijev, 33 različnih vrst kengurujev in nosilk, ležalnikov, previjalnih podlog in podobnih stvari... in nenazadnje niso bili tako komot in tudi ne tako preobremenjeni s "če tega ne bomo imeli, naši otroci ne bojo preživeli". (Ne vem, ali zaradi tega, ker pač vseh teh stvari ni bilo na tržišču ali so bili res to otroci cvetja in se pač niso sekirali-moji so na primer voziček imeli, pa ga niso nikamor vlačili s sabo.)

In rodil se je mali- midva pa še vedno brez enoprostorca. Če je že zmagal pri selitvi v večje stanovanje, do katere sem imela enake pomisleke, mu nisem smela dovoliti, da bi zmagal še bitko z avtom. Iz porodnišnice domov je še nekako šlo... pri naslednjih izhodih pa se je postopoma začelo. Jajček+midva+voziček=poln Clio ( V Polotu je ostalo placa lih še za našo Lori, brez psa se namreč nikamor ne odpravimo). In kam s "špežo"? Tako da niti v trgovino nismo mogli skupaj. Na nedeljska kosila k babici smo se vozili vsi natlačeni, iz avta je gledalo nekaj oči - to je bil tisti od nas, ki je imel srečo, da je lahko kukal čez rob okna. In potem mi je dalo mislit... Kako naj se odpravimo kam dlje od desetih minut vožnje? Kako naj grem domov???!!! Kako naj natlačim še 1000 prepotrebnih stvari, brez katerih se bojda ne preživi, v Cliota??? Nemogoče!!! Po nekajtedenski izposoji avta je na dvorišču zasijal ENOPROSTOREC (Podrobnosti o tem, kakšne so cene in kako smo krpali evre itak nobenega ne zanimajo). In smo lažje zadihali... enoprostorsko...

In podobna zgodba se je zgodila s stanovanjem, le da sem tukaj prej popustila... Kam s previjalno, košaro, posteljico, ležalniki, igralnim centrom... oblekicami, pleničkami...?... Vendar o tem raje kdaj drugič.

Ni komentarjev:

Objavite komentar