Veseli december

Spet je tu veseli december...mesec praznih denarnic, pridobivanja kilogramov, novih načrtov, lažnih stiskov rok in praznih obljub. Vedno znava razmišljam, kaj je tukaj tako veselega, ampak ne najdem odgovora...v bistvu bi mu morali reči stresni december...

Naša lanska smrekica

Pa ni bilo vedno tako...vsaj zame ne....december je vedno imel poseben čar! To je bil mesec, ki je bil drugačen! Z očetom sva nabrala mah, šla po smrečico (včasih v gozd, včasih v Novo gorico pred Splendid), čisto pravo, ki je imela vonj po smoli in iglicah in ne po prahu s kašče...obiskal nas je Miklavž z angelci v podobi sosedovih punčk, postavili smo jaslice in drevesce in iz peči je dišalo po pravi potici....Ne, ne sanjam...resnično je bilo tako, toda za moje starše je bil vseeno december mesec stresa...še danes se spomnim mame, kako je vsak tolar preračunala, da smo prišli skozi december in vzdihnila: " December je vedno najhujši, potem bomo že....", kako se je sekirala, ko brata niso pustili konec decembra iz vojske domov, kako mu je skrbno zavila potico in jo poslala...še danes ne vem ali je kdaj ta potica našla pot v Knjaževac....Da, tudi takrat je bil december stresen, vendar na drugačen način...nostalgično stresen...

Pa poglejte danes okoli sebe? Kaj je naredil marketing iz decembra? Stres smo potrojili in izgubili vso nostalgijo! December je poln plastike, ves se blešči in je kičast, a manjka mu najpomembnejši element, manjka mu duša! Vsi letamo po trgovinah, kupujemo, zavijamo, sestavljamo, zapravljamo ...a ne znamo obstati, ne znamo pogledati v oči, toplo stisniti roke in s prijatelji popiti kuhanega vina....vse smo poenostavili...po smrekico gremo v omaro, jaslice dela le malokdo, potice ne je nihče več, panetone kupimo spotoma v trgovini, Božiček nas čaka v Harvy Normanu...vse smo tako zelo poenostavili, naredili nenostalgičen instant božič...časa pa vseeno nimamo več! Čemu potem veseli december, če smo po poti izgubili vse tisto, čemur so dolgi mrzli zimski večeri namenjeni? Vse bi ovesili z lučkami in električnimi kamini...toda kje je ostal sij v očeh in toplina v srcih???

Lanske jaslice

Velikokrat sem razmišljala, da mogoče tiči "haklc" v otroških očeh...da je bil zame takrat december tako poseben, ker sem ga opazovala skozi otroške oči...skozi oči nepokvarjenosti, odkritosti in vere v dobro. In tako lahko samo upam, da se bo nekoč tudi moj sin z veseljem vračal v vse decembre in na sploh v otroške dni. Da mu bom kljub instant svetu vseeno znala pokazati svet v pravih barvah in pravi resnični namen določenih obredov in praznovanj.

Topel, poseben in čisto vaš december vam želim! Še bolj pa si želim, da bi pravo sporočilo decembra znali predati tudi naprej našim malim Začetkom.....