Omizje

Volitve. Zadnji teden pred volitvami. Začuda, kljub vsemu kreganju in negativni energiji, ki se vleče po slovenskem zraku, moj mali vseeno sladko spi. Hvala bogu, vsaj on...zaenkrat ga še ne skrbi in njegova mama si želi, da ga nikoli ne bi skrbelo...vendar se bojim, da ne bo tako....

Ravno med pogovorom z blogom, mi na uho udarja omizje, moje uho je preutrujeno in naveličano, ampak zelo senzibilno za laži....Mar jih ne slišite? Mene prav bolijo, moje uho je že kar vijoličasto od frekvence sprejemanja laži na minuto...vedno isto...in ne moreš verjet! VEDNO NASEDEMO! Vsake štiri leta, tokrat celo na tri leta upamo, da bo boljše, da bo drugače, da bo nekdo poskrbel tudi za navadnega državljana...Upate še? Imate vijoličasta ušesa? Ali sploh ne slišite več? To je verjetno premo sorazmerno s tem koliko kampanj je stara vaša volilna pravica.....
.
Prav zanimivo...včeraj so se v bolnišnici, kjer sem na vajah skoraj pretepli trije starejši gospodje...v isti bolniški sobi se je znašlo več prezagretih političnih opcij in prepir je bil neizogiben, gospodje so že vihali pižame, ko so jih sestre z okrepitvami iz drugih oddelkov vlekle narazen...hmmm...nekatere tudi bolezen ne ustavi, ko gre za politično prepričanje....rajši kap, kot pa, da nekdo govori čez priljubljeno stranko...pa bi se tudi ta, ki je sedaj pameten na omizju tako žrtvoval zanj???....bi mogoče kupil stanovanje manj, da bi poklonil bolnišnici nov ultrazvok in temu dotičnemu gospodu sploh ne bi bilo treba lažat tam in čakat, da se najde luknja v čakalni vrsti...bi se mogoče odpovedal polaganju denarja na skrite račune in rajši vlagal v zaupanje državljanov? Dvomim...saj mu v bistvu ni treba...kljub temu, da je bandit, se zanj tepejo po bolnišnicah, po TV-ju ga gleda pol države in na volitvah mu bo svojo usodo zaupalo x % ljudi.....

In kaj me tukaj najbolj muči? Vse v redu in prav...dovolj sem stara, da vem, da je politika k**** in da nenazadnje vsi lažejo. Zgodbice o levih in desnih že dolgo ni več, tukaj je le zgodba o moči, vplivu in denarju....pa je to res ta svet, ki si ga želim predstaviti svojemu otroku? Naj ga učim, da bo pošten, pravičen in solidaren? Čemu le? V življenju bo uspešen le, če bo imel veščine, ki so čisto drugačne od mojih vrednot...Kaj pa si sploh želimo za naše otroke? In kaj je nenazadnje uspeh? Uspeh je le konstrukt naših prepričanj in do različnih uspehov vodijo različne poti....Vpliv, moč in denar sta cilj ene poti, do notranjega miru in mirnega sobivanja z drugimi in samim sabo pa se pride po čisto drugi pot.....po poti solidarnosti, pravičnosti, miru in medsebojne ljubezni! Odločitev ali bomo krenili na levo ali na desno pot, pa je vedno v naših rokah..važno je, da izberemo pravo pot...in tukaj je doma naša volilna pravica!