Vsak dan me bolj grize.....in vsak dan se nabere za en dooolg esej, ki bi ga lahko spisala našemu predsedniku vlade, pa vem, da nima smisla in vem, da je edini, ki mi bo nudil vsaj minuto zadoščenja, moj preljubi blog....
Ne, nisem tu zgolj, da kritiziram..... tu, za temi besedami stojim, ker bi rada živela v boljši in dostojni državi, ker bi rada, da tudi naši otroci živijo v državi, ki ji je ime Slovenija. V državi, ki je državljanom v ponos in tujcem za zgled. In rada bi povedala, da je to možno, vendar le takrat, ko se ne bomo delili več na marogaste in lisaste, boljše in slabše, vredne in nevredne proslave in podobno....delamo za prihodnost in prihodnost je skupna, prihodnost so naši otroci, ki jih prav malo briga za bele in rdeče....razen, če jih ne bomo mi sami naučili....
Primerov, ki kažejo, kako gre naša lepa podalpska deželica počasi v maloro, je malo morje....na žalost, ampak tako je...namesto, da bi vzpostavili sistem, ki bi bil učinkovit, varčen, pravičen in še kaj, se zapletamo v mrežo birokracije, ki nikamor ne vodi.
Prav včeraj sem na primer klicala na eno bolj medijsko izpostavljenih državnih ustanov...no, nisem klicala enkrat, ampak tridesetkrat, in še predvčerajšnjem petdesetkrat, vmes sem poslala še dva maila....dvakrat, ko se mi je oglasil telefonist, me je pa nadrl, da niso uradne ure in da ta, ki jo iščem je itak na dopustu. Halo? Vidim samo jaz tukaj problem? Več problemov?
1. Kaj je on tam zame ali jaz zanj visim na telefonu ? S kakšno pravico me nadira? Ne bi moral biti v tem času, ko so "živi" telefonisti malo preživeti in obstaja malo morje posnetih tajnic, ki so vsaj prijaznejše, vesel, da sploh ima službo in ni št.80.051 na zavodu za zaposlovanje?
2.Kako si lahko gospa ravno v mesecu, ko ima največ dela, privošči dopust? To je isto, kot bi v portorožu hotelirji s 1.7. šli na kolektivca za tri tedne...ne gre, a?! Ali si je preprosto telefonist nekaj izmislil, da bi že končno dala mir...ne gre, a?!
3. Po treh dneh sem zadevo rešla...in gospa je bila prijazna...moram priznat...Vendar je bilo res potrebno toliko mojega časa, živcev in jeze? Niso mar uradne ure zato, da so na voljo državljanom in ne zato, da so na sestankih (to so mi zadnjič rekli, ko sem iskala isto gospo)?
Ja, in čisto vsakič, ko kresneš ob zid birokracije, je podobna zgodba, če ne še slabša (moja zgodba ima vsaj uspešen zaključek)...vendar je tu še mnogo več...Razume kdo državo, ki je tisoče in tisoče evrov vložila v moj študij, da sem si pridobila naziv in bom lahko služila državi...no, ta ista država, danes za mojega malčka ne najde prostora v v vrtcu! Kje je tu logika...najprej v nekoga vložiš 20 let šolskega sistema, ki ne stane malo, nato pa ga pustiš doma, da čuva otroka.......razumete?! Jaz ne!
No, mogoče pa razume nekdo drug, mogoče nekdo lahko nekaj res naredi.....a učinek bo imelo šele, ko bomo pravično, varčno, ekološko, prijazno razmišljali vsi skupaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar