Krompir

Preživeli prvi in to čisto pravi roditeljski sestanek. Ne vem, ali se samo meni zdi, da je moja mama šla na prvi roditeljski tam enkrat v četrtem razredu in še to, ko sem jo dva dni moledovala in prosila, da ne bi rada bila spet črna ovca....ni kaj, časi se spreminjajo...zdaj hodimo na roditeljske, preden se mali naučijo dobro govorit in hodit in tema pogovora na roditeljskem je, kako čim preprosteje tridesetim nadobudnim in skrbnim staršem sporočit ali je mali pojedel pol ali mogoče štiri šestine kosila....WTF!!!!

In ja...nekje med roditeljskim, ravno tam, ko smo se pogovarjali o tabelah in kodah za kosilo, je vzgojiteljica pomignila proti nama (ja, zaželena sta oba starša...saj veste za enega samega bi mogoče bile šokantne novice o juhi na stenah mogoče prehude): "Razmišljala sem, da bi za Svita naročili pravo kosilo." In jaz: "Kaj je jedel pa do sedaj???" Hmmm, mogoče imajo plastična kosila, zato mi mali vsak popoldne sprazni pol hladilnika, kaj veš....In ona nazaj: "Ja, pasirano...vsi jejo pasirano in Svitu res ni všeč...pa tudi zdi se mi, da je že pripravljen na hrano v koščkih." Halo? Pasirano hrano je zadnjič jedel pomojem kako leto nazaj....in takrat se je meni posvetilo, zakaj čisto vsakič, ko sem ga vprašala, kaj jejo v vrtcu rekel: "Juho.....in kompil!"...mislila sem si: "Za vraga, pa ja ne jejo krompir vsaki dan!"...in ko sem danes to povedala na glas pred zborom staršev se je vzgojiteljica namuznila in rekla: "Pa saj je res vse podobno krompirju....pireju...."...in prav nič se nisem več čudila temu, da sem vsak dan čistila pire iz las, ga praznila iz nogavic in čevljev...se fantu pač ne dopade! :)