Skoraj štiri mesece je že odkar sva si z mojim predragim vrisala obročke okoli prstancev in o tem tu sploh še ni tekla beseda...no, bo pa sedaj, ko so spomini dobili okvir in najin dan preteklik. Črnilo se je na matičnem posušilo in brazgotina na prstancu že dolgo ne boli več...
Najin poročni dan je bil dan brez oblačka, ampak 40 stopinjami Celzija koncem junija letos...bil je čisto po mojem okusu, kot naročen, vreme je bilo na moji strani, malo manj pa na strani novopečenega moža, ki se mu je tudi rezervna srajca prepočasi sušila...kravata ima še vedno etiketo...in jo bo najbrž tudi imela...do naslednje poroke (upam, da ne njegove). To je bil dan, ki je mene iz poročnega skeptika spremenil v nekoga, ki so mu poroke všeč, če so srca in ljudje na pravih mestih. Kar se tiče poroke same sem naštudirala čisto dovolj, da sem vedela, kaj lahko dobim, za koliko denarja in s koliko mukami...in ja, vedela sem, kaj si želiva in se dosledno držala tega, pa če so bili zato dolgi nosovi od tukaj do Maribora....najin dan je bil najin dan! Le en dan. Če nekomu to ni všeč oziroma mu ne paše, naj odkoraka stran..svet je velik in porok še veliko drugih! (z manj svojeglavimi nevestami!)
In kaj sem se naučila? To, da danes lahko rečem, da poroka
ni metanje denarja skozi okno. Ja, res je, da te najbrž že sama beseda POROKA stane in bo verjetno zato tudi to najdražji post na blogu (Če štejem jurja za fotke, je to čista resnica.), ker te pač nadobudni prodajalci poročnih sanj skušajo olupiti, sleči in sezuti že ko gledaš skozi okno! Vendar, če malo premisliš, s pametnimi odločitvami, pridnimi rokami in ustrežljivimi sorodniki in prijatelji, se marsikaj da in cene ne letijo v nebo in večeri ob izdelavi naprsnih šopkov so lahko krasni, le kuhanega vina ne smete popiti preveč! Ne glede na trgovino, ki se plete okoli poroke in vsem kar je blizu in daleč okoli nje, pa mi ni žal niti evra, ki sva ga vložila v ta dan! Kajti trenutkov, kot so stiski rok, solze v očeh mame in ponos očeta, občutek, kot da letiš nad tlemi in si izven časa sredi Pirana s šopkom v roki in rižem v laseh (ne, ničesar nisem snifala!), mali popackan s torto, letanje po hotelu, ko v poročni obleki iščeš prijateljico, ki previja otroka, packa borovničevca na obleki.....to so trenutki, ki jim zmanjka besed in dišijo le še čustva, veje energija ljubezni, čiste pristne ljubezni, ki je tisti dan zares samo tvoja...in tega ne kupi nobena kartica...tudi Mastercard ne!
In kako je danes? Danes ni čisto nič drugače, kot je bilo prej....ne, niti nisem računala na to, da bo...kuhalnice so še vedno v drugem predalu od zgoraj navzdol, pralni stroj se trudi s centrifugo za paradano in mož občasno smrči ponoči....ne, če menite, da bo potem drugače...potem je res mogoče škoda denarja....toda sam Dan, energija, ki veje iz fotografij in predvsem omamni spomini.....to OSTANE ZA VEDNO! Pa karkoli naj se zgodi....to bodo cenili in slutili tudi naši otroci! In zato se splača!
Najin poročni dan je bil dan brez oblačka, ampak 40 stopinjami Celzija koncem junija letos...bil je čisto po mojem okusu, kot naročen, vreme je bilo na moji strani, malo manj pa na strani novopečenega moža, ki se mu je tudi rezervna srajca prepočasi sušila...kravata ima še vedno etiketo...in jo bo najbrž tudi imela...do naslednje poroke (upam, da ne njegove). To je bil dan, ki je mene iz poročnega skeptika spremenil v nekoga, ki so mu poroke všeč, če so srca in ljudje na pravih mestih. Kar se tiče poroke same sem naštudirala čisto dovolj, da sem vedela, kaj lahko dobim, za koliko denarja in s koliko mukami...in ja, vedela sem, kaj si želiva in se dosledno držala tega, pa če so bili zato dolgi nosovi od tukaj do Maribora....najin dan je bil najin dan! Le en dan. Če nekomu to ni všeč oziroma mu ne paše, naj odkoraka stran..svet je velik in porok še veliko drugih! (z manj svojeglavimi nevestami!)
In kaj sem se naučila? To, da danes lahko rečem, da poroka ni metanje denarja skozi okno. Ja, res je, da te najbrž že sama beseda POROKA stane in bo verjetno zato tudi to najdražji post na blogu (Če štejem jurja za fotke, je to čista resnica.), ker te pač nadobudni prodajalci poročnih sanj skušajo olupiti, sleči in sezuti že ko gledaš skozi okno! Vendar, če malo premisliš, s pametnimi odločitvami, pridnimi rokami in ustrežljivimi sorodniki in prijatelji, se marsikaj da in cene ne letijo v nebo in večeri ob izdelavi naprsnih šopkov so lahko krasni, le kuhanega vina ne smete popiti preveč! Ne glede na trgovino, ki se plete okoli poroke in vsem kar je blizu in daleč okoli nje, pa mi ni žal niti evra, ki sva ga vložila v ta dan! Kajti trenutkov, kot so stiski rok, solze v očeh mame in ponos očeta, občutek, kot da letiš nad tlemi in si izven časa sredi Pirana s šopkom v roki in rižem v laseh (ne, ničesar nisem snifala!), mali popackan s torto, letanje po hotelu, ko v poročni obleki iščeš prijateljico, ki previja otroka, packa borovničevca na obleki.....to so trenutki, ki jim zmanjka besed in dišijo le še čustva, veje energija ljubezni, čiste pristne ljubezni, ki je tisti dan zares samo tvoja...in tega ne kupi nobena kartica...tudi Mastercard ne!
Ni komentarjev:
Objavite komentar