Sploh veš, kolikokrat se spomnim nate?! kolikokrat sanjam o naju (mislim dobesedno...torej nočne more) in kolikokrat potegnem iz jezika tvoje ime nazaj v srce?! Ne, sanja se ti ne! Ne....preveč si sebičen, da bi lahko pomislil na kaj drugega kot nase!
Ta teden si mi poslal osladen sms, ki je napeljeval na spravo, na pomiritev....v njem si mi napisal, da imaš sina (Ki sicer nosi zelo čudno ime, ampak me to sploh ne čudi)....vendar ne veš več vsega o meni, ne moreš me obvarovati in nikoli nisi naredil čisto nič zato, da mi ne bi bilo hudo...torej so igrice popolnoma odveč! Čestitam ti za sina, čeprav ti meni za mojega nisi nikoli! Čestitam ti iz srca, a ko sem ti hotela odgovoriti, so se mi na tipkovnici zavozlali prsti....nima smisla....
V življenju sem se nekaj res naučila....in to je, DA SE LJUDJE NE SPREMINJAJO! Ali kot pravi Mlakar: "Kdor mona rodi se, mona umre!".....ljudje se lahko preoblečejo, stuširajo, našemijo, napudrajo, alkoholizirajo...toda spremenijo se ne...ko pade maska, boš spet ti! In spet bo enaka zgodba...v drugem letnem času, drugem okolju, vozil boš boljši avto, v laseh se ti bojo bleščali sivi lasje...a solze, solze bodo dvojne....vate bo bolščalo dvoje žalostnih oči, dva para ušes bosta poslušala težke besede.......Zakaj? Zato ker imaš OTROKA!
Ni komentarjev:
Objavite komentar