Pogovorne ure

Pretekli teden sva bila z mojim na govorilnih urah v vrtcu, kjer nama je vzgojiteljica pokazala, kako lahko otroka tabeliziraš od A do Ž.

Pred kakimi 14 dnevi sem na oglasni deski pred igralnico opazila tabelo(!), kjer je bil razpored po urah in nad njim navodilo: Vpišite se za pogovorne ure z vzgojiteljico vašega otroka! Ok, sem si mislila, že res, da je moja mama šla na govorilne, ko sem jo dva meseca prosila in moledovala, da vsi starši to počnejo in si takrat zaobljubila, da bom sama drugačna mama, taka, ki se ji žarnica za govorilne ure prižge malo prej in ne šele takrat, ko te otrok privleče pred šolska vrata....ja, vse to sem mislila, vendar vseeno nisem računala, da bomo z govorilnimi urami pričeli pri dveh letih...ja, naj bo kakšen roditeljski, kjer me seznanijo, da rabijo v vrtcu dežni plašč in da povejo, da zbirajo konzerve za lačne muce in kateri plastelin je strupen in....ampak govorilne?!...vredu, dokler ne vidim in slišim, ne morem sodit in sem vzela svinčnik iz torbice in pod nekaj imen v tabeli napisala še svoje ime....

...in je prišel dan D...vmes se je še moj predragi javil, da bi tudi on rad prisostvoval pri tem čudesu od pogovornih (pazite ime!) ur...in čeprav sem se sprva branila v smislu, da je to stvar petih minut in da je brez veze, da sploh "cahne" na koledar, sem na koncu popustila....dan je bil med prvimi pomladnimi, vendar leden, niso zmrzovali samo prsti na nogah, temveč tudi cesta in drevesa, pa je vzgojiteljica vseeno čakala in drugi nadobudni starši tudi (zanimivo, čisto vsi so bili v kompletu: oče in mati!)...ko sva se usedla naju je vzgojiteljica ošvrknila s pogledom in rekla: "Vidva sta prvič?", in moji možgani so odgovorili: "Kaj ni ta cirkus prvič v mestu? Ali sem spregledala že pet tabel pred vhodom v igralnico?" Usta pa odgovorila samo :"Ja!"

In je povlekla na plano eno mapo, polno listov in tabel, skrbno spravljenih v plastificiranih mapicah...in rekla: "Kje naj začnem?!"....hm....jaz sem pa mislila, da bomo klepetali v smislu je priden ali ni, poje vso špinačo ali jo frca Tinki v glavo, pomisli kdaj na WC, spi mirno ali pada z ležalnika.....pomota! Tabele! Vzorci! Komu poda žogo, se igra sam, če sta dva, če so trije, štirje, ali poda žogo levemu ali desnemu, če je odrasla oseba, mešana populacija, če so postrani, na eni nogi.....vključenost, počutje, socializacija, verbalizacija, koliko stavkov poveže, koliko besed uporablja, temperament, čustva, sodelovanje......da se ti zmeša! In naivno sem ugotovila, da mapa, za katero sem mislila, da ocenjuje celo skupino, je v bistvu popis in tabelizacija mojega sina!

In če še enkrat kdo pomisli, da imajo vzgojiteljice premalo dela, vam povem, da to ni res! Škoda je edino to,da otroke tabelizirajo in se ukvarjajo z težkimi besedami, ki jih otroci ne razumejo, na papirju, ki prenese vse številke od 1 do 100, namesto, da bi obule dežne plašče in gumijaste škornje in otroke odpeljale v svet!

Drži pa tudi to, da se mali v vrtcu odlično počuti in svoje vzgojiteljice naravnost obožuje in to je vse, kar šteje!