Razmišljaj ločevalno!

Ločitve so vedno težke; to je dejstvo! Niso pa vse slabe, daleč od tega. Mnoge prinesejo v naše življenje svežino, lažji korak in nov veter...so pa ločitve težke predvsem zato, ker smo ljudje po naravi zelo kratkogledi in ne vidimo dolgoročnih plusov, ampak le kartkoročne minuse....

Razmišljaj ločevalno....

• ...ko ješ!  Loči dobro od slabega (ja, saj vem, da na deklaracijah ni navedeno konjsko meso), vendar ne po okusu, kajti industrija je z ojačevalci pretentala tudi tega, temveč ločujte po tem, kar je dobro za vaše telo; loči preprosto od kompleksnega, kajti bolj kot so stvari zapletene, lažje se da prikriti sestavine, zmontirati okus in zmanipulirati potrošnika; loči mastno od nemastnega in ločuj dobre maščobe od slabih maščob (ne ozirajte se preveč na trende, ampak uporabite zdravo pamet) in nenazadnje loči potrebno od nepotrebnega. In ločite praznike od navadnih delovnih dni! Takrat naj bo dovoljeno slabo, kompleksno in nepotrebno.... in verjemite mi, učinek ne pride danes, niti jutri....vendar si boste hvaležni čez trideset let...takrat bodo imeli vaši možgani dovolj kisika, srce dovolj energije in vi dovolj časa za vse stvari, za katere vam ga sedaj primanjkuje! In boste živi!

• ...ko razvrščaš odpadke! Loči med seboj uporabno, ponovno uporabno in neuporabno....razvrščaj za svoje potomce....vem, da je ločitev od zabojnika "za vse" sitna, da vzame veliko časa in še več prostora, vendar razmišljajte za jutri....delite sonce z naslednjimi generacijami in predvsem...razmišlajte o tem, kaj in koliko bo romalo v koš že, ko nakupujete...in ja, tukaj ni praznikov, ko lahko mečete hladilnike čez okno!

Da povem še prigodo iz najine spalnice izpred par dni (če pričakujete kaj žgečkljivega, sledi razočaranje!)....sedaj sva dobrih deset dni na taki nama prilagojeni ločevalni dieti, ki je meni čisto ok, mojemu, ki je bil sicer s svojimi 110 kilogrami pobudnik zanjo, pa ni ravno v največje veselje...ležala sva v postelji, najin sadni dan se je počasi poslavavljal,  se menila še zadnje stvari za naslednji dan in on kar sredi pogovora:"Lahko noč!"...pa jaz:"Daj pogovarjaj se še malo z mano!" In on: "Ne, moram čimprej zaspat, da pride čimprej čas za kosilo in zrezek!" Naslednji dan je bil namreč mesni....
Dan, ki je meni najhujša muka, je mojemu dragemu v največje veselje....preveč sva si različna, da bi lahko razmišljala o ločitvi! Zaenkrat! ;)