"Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!"

F. Prešeren

 Peta kitica Prešernove Zdravljice, ki je že mnogo pred prvimi sufražetkami in časopisom Slovenka poveličevala žensko, celo več kot to, poveličevala je Slovenko. Zdravljica je nastala davnega leta 1844, vendar takrat ni bila izdana zaradi njene sporne zahteve po enakopravnosti. Zanimivo, ne?! Sicer ni bila ta kitica trn v peti cenzuri, temveč tretja in četrta.

"Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!"

F. Prešeren 

Četrta kitica Prešernove Zdravljice, ki se davnega leta 1844 ni prerinila čez cenzuro, vendar ji je na srečo v revolucionarnem letu 1848 to uspelo. Pa bi ji danes? No, mogoče bi parlament z dvotedenskim premišljevanjem Državljanske liste in Erjavcem, ki bi si premislil v zadnjem trenutku, vsseeno izglasoval njeno objavo....toda življenje  bi teklo naprej po isti skorumpirani in pokvarjeni strugi, kjer ni o edinosti, spravi in Slavi ne duha ne sluha!

Danes je dan žena! Ne potrebujem rož, temveč službo, ni mi mar za kaviar iz dragih restavracij, skrbi me položnica za vrtec..... praznik žena ni namenjen temu, da si pošiljamo rožice na fotkah prek spleta in vsaj za dan odsanjamo, da bi bil Svet lahko lepši.... Praznik je tukaj kot spomin in opomin, da LAHKO SPREMENIMO TOK! Da je v novi generaciji moč za nove rodove, da lahko le ženske vzgojimo nov rod, ki bo trdnejši, sposobnejši in bo prepoznal sovražnika, ki ga gloda od znotraj.....da lahko le mame naučimo svoje otroke edinosti, sreče, sprave....da lahko, kljub temu, da nam bremena krivijo hrbet, častno nosimo štafeto, ki so nam jo predale naše babice in mame!

Srečno!