Glede na to, da naj bi bile to obleke od njenih sinov, od katerih starejši že guli srednješolske klopi, mali pa poštevanko tudi že gotovo dobro zna, sem pričakovala lepe obleke, vendar po pravici, stare, take ki so ok za ponosit, vendar ne pričakuješ presežkov...ko sem odprla škatlo....Waw!....vse zloženo v rob, nikjer nobene packe, dišeče in zelo lepe obleke, se vidi, da prihaja iz Gorenjske...hehe...
Osebno z nošenjem podarjenih oblačil nimam nobenih težav, saj jih nosim že vse življenje...če ne bi bilo tete in sestričen v Avstraliji in njihovih ogromnih paketov še v nostalgičnih jugoslovanskih in zgodnjesamostojnih časih, bi najbrž naokrog tekala gola ali vsaj pomanjkljivo oblečena. In tako danes tudi moj sin marsikaj podeduje od bratrancev v Sloveniji in tudi v Avstraliji, kjer so prikladno otroci sestričen malce starejši od njega, in potem pride še kakšna škatla tako za vmes in je oblečen! Saj v nasprotnem primeru sploh ne vem, s čim bi ga oblekla....in itak ostanejo za nakup še čevlji, ki so po cenah sodeč, narejeni iz zlata....

Sem pa zadjnič brala, da predstavlja to, če nosiš obleko, ki je bila kupljena za nekoga drugega, slabo karmo ali energijo (ne spomnim se točno, katera beseda je bila uporabljena). Obleka naj bi namreč prevzela energijo tega, ki jo nosi in....saj veste, filozofiranje (Ups, s tem žalim filozofe, ki so kar učeni dečkoti). To je neumnost! Zihr si jo je zamislila kaka zahodna korporacija v smislu novodobnega mislnega bega na vzhod. Potem nosijo obleke tudi energijo otroških rok, ki cele dneve šivajo obleke in lepijo žoge, nakit in vse živo za razvajene zahodne riti. To vem! In zato raje posežem po čem starem, da ne bo otroških žuljev še več!
Ni komentarjev:
Objavite komentar