Naš mali raste. Možgani se gubajo in koraki postajajo daljši. Včasih mi je to všeč, velikokrat me navdaja s ponosom, kdaj pa kdaj bi najraje ustavila čas in ohranila mojega malčka za vedno....vendar me le ta največkrat preseneti.
Ko sva po kosilu ležala in čakala, kdo prej zaspi, je on kar naprej blebetal in me pregovarjal :"Mama klepetaj! Daj, no!". Pa sva pred tem predelala že vsa kopenska in vodna bitja. In meni so že pošteno lezle veke skupaj. Moja ideja o spanju mu ni bila nič kaj všeč. Ne vem, včasih se človek res vpraša, ali je mogoče tudi to že prerasel, popoldansko spanje namreč. Toda kaj, ko se meni tako paše zlekniti na kavč po kosilu.
In ko je ugotovil, da je mamo minilo navdušenje do pogovora, se ni nič kaj preveč obremenjeval. Obstaja tudi monolog. In začel: "Mama, ti imaš tudi joške! Ne, ti nimaš jošk, ti imaš bučke!" Tudi mali je ugotovil, da obstaja razlika v velikosti....in verjetno mi je dal še malo popusta, naslednjič bo moje dojke najbrž primerjal s češnjevim paradižnikom. In nadaljeval: "
In imaš tudi bradavičke!.....(Mali čisto navdušen, kot da bi odkril Ameriko!)....Kaj lahko potikam?....(pavza za razmislek)....Ne, to lahko tika samo tata!"
Pa naj še kdo reče, da danes otroci ne rastejo kot iz vode.
Ni komentarjev:
Objavite komentar