Delavka

Nedeljsko jutro...v zraku je konec poletja in to me duši, poleg alergije seveda....vstanem, se pretegnem, mali skače po stanovanju na napihnjenem osličku....tako imam zabasan nos, da ne vem niti tega ali je kava že kuhana...v roki pa šestnajst papirnatih robčkov.....

Mali pes z velikim mehurjem

....premamijo me sončni žarki, ki veselo prižigajo iz zasteklenega balkona, s pospešenim korakom stopim jutranjemu pogledu čez koprski zaliv naproti in nekje pri drugem koraku zagazim v lužo h kateri je pripomogel inkontinentni mehur naše Astre...Astra je namreč mali pes z velikim mehurjem in stresno inkontinenco....zgleda zelo nežno majhna, a lula kot krava...dobesedno..in to lulanje zelo smrdi, tako da me ponavadi opozori nos pred nogo, toda tokrat je pač nos pobraten s senenim nahodom...V trenutku, ko sem bosonoga zagazila v pasje lulanje sem seveda opustila misel o treh minutah miru in uživanja v razgledu...kaj češ, samo upala sem, da ne kaplja že sosedom na glavo!

Na hitro sem obrisala nogo ob ta kup rabljenih robčkov iz moje roke ter tekla v kopalnico po brisače (ja, to zgleda tako...ena brisača je premalo!), nato pa še po kis in razkužilo in "gasa" nazaj čistit balkon...vse prestavit, oceniti kam je krenil glavni tok, nato pa brisanje, brisanje, brisanje....vmes se na vratih prikaže razkuštrana glavica in vpraša: "Mama, kaj ti si delavka?"

In jaz: "Zakaj?"
"Ker  nonstop nekaj brišeš in čistiš!"

Kraj zločina

"Ne," sem odgovorila:" potemtakem sem čistilka!"
In mali pametno:"Ne, ker si tudi kuharca!"

Po logiki od malega se kuharica, ki tudi čisti, že lahko kvalificira v pravo delavko.
Res, čudovito nedeljsko jutro....hahhhaaahhhaaa...