Nasmehi

Zunaj je turoben zgodnje jesenski dan....dež se bo vsak čas prelil čez rob oblakov...v nosnice se preriva vonj po vlagi in razpadu....veke bi najraje zlezle skupaj in se zavarovale pred slovesom....

....prenosnik na mizi požira moj čas, net preguljen, le še zasušen rjav obroček na dnu priča, da je bila v šalici kava, kužka pri nogah sanjata sanje velikih kosti in jaz....

...pregledujem nasmehe! Oči se razprejo, veke dobijo moč, dan smisel in noge voljo, da se odpravijo v kuhinjo po novo zalogo kave!

Prst vedno hitreje klika po miški in odpira mapo za mapo, izlet za izletom, čas za časom....iz slik me gleda vesel obrazek, ki se smeje v vseh letnih časih in mi direkt v žilo toči voljo tudi do takih dni, ki bi jih najraje pozabil in prespal....