BMW

Mali navihanec, mož in moja malenkost smo bili pred kratkim na odprtju novega lokala v centru Kopra. Vabilo je pač vabilo in kaj češ....sama bi se na petek popoldne raje zavila v deko ali pa obula superge in s psi spoznavala vegetacijo v bližnjih gozdovih....ampak ni kaj....če se mora, ni težko...Malemu je pa to super fino! Več je ljudi, več je možnosti, da ga kdo gleda, najboljše pa je, če ga gledajo vsi! V mojih genih gotovo ni zakodiran "center pozornosti" in če se ta lastnost deduje, imamo krivca....

Z možem sva sedela pri mizi v lokalu, kramljala med seboj in ignorirala polne mize na terasi....vsake toliko je prišel kdo mimo naju in se na poti do WC-ja čutil obvezen, da nama dela družbo....mali pa se sploh ni zmenil za naju, srečen, da ima še plenico na riti, mu niti na stranišče ni bilo treba!...skakljal je od mize do mize, vneto pripovedoval, pel in igral največjega frajerja v Kopru (s plenico riti).

Večino časa z možem niti nisva vedela, kje točno je, le obiskovalci WC-ja so nama sporočali koordinate, kje se nahaja najin sin....pa je čez nekaj časa le prišel, pritekel k meni, mi v roko potisnil avtomobilski ključ in rekel: "Na mama BMW-ja!"...ja, v rokah sem držala čisto pravi BMW-jev ključ...pa sem mu rekla: "Nesi to hitro nazaj, kjer si vzel!" On pa razočarano: "Kaj ne boš vzela?! Ne gremo domov z BMW-jem?"