Se spomnite vonja prvih spomladanskih cvetic, ki smo jih nabirali kot otroci?! Ali kako smo sredi marca s hlačami zavihanimi do kolen lovili paglavce po potoku? Kako smo vsak dan prešteli jajca v sosedovem kurniku in točno vedeli koliko limon premore največja vaška limona? Se spomnite, kako sladke so bile rabutane češnje in kako je renčeči pes čakal, da se spustimo iz varne krošnje na tla? Kakšen okus so imele trobentice ali zemlja z domačega vrta? Kako je dišala sveže pokošena trava na bližnjem travniku in kako smo jokali za najljubšim hrastom, ko ga je pokosila motorka? Da, nikoli več ni bilo tako....svobodno....poti tako brezkončne in gozd tako globok in poln skrivnosti....
In danes? Danes otroke na vsakem koraku spremlja zaskrbljena starševska roka, če ni mama ali ata, je pa babica ali teta, ki zvesto sledi navodilom in poleg doda še svoja....tisto uro na teden, ko so otroci prosti družinskega nadzora, jim za vratom stoji trener ali župnik.....in edina svoboda, kjer lahko letijo in so resnično samostojni ter boljši od svojih staršev....je internet. Jim res to lahko očitamo?! Njihove kvadrataste glave in steklene oči?! Kdo jih je resnično v to prisilil, kdo jim je vzel vse brezkončne poti in globoke gozdove?! Mladost se hrani in raste iz malih skrivnosti, z drznostjo, da poleti velikim, svobodnim sanjam naproti! Smo pozabili?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar