Odločitev

Najprej sem se samo poigravala v mislih, nato poiskala telefonsko številko, večkrat razmišljala ali naj pokličem ali ne, nato nekajkrat naletela na zasedeno linijo in zopet razmišljala...sedaj pa imam končno datum...za odstranitev Mirene (maternični vložek-oblika kontracepcije)...pa še vedno vem, da si lahko premislim....in to me pomirja.

Odločitve res niso nikoli lahke. Vse težje so. Res bi si mislil, da je odločitev za drugič preprostejša, ampak je ravno obratno. Da je drugič preprosteje sem razmišljala včasih, pred Svitom ...danes točno vem, da je v primeru, da ostanem sama, veliko lažje z enim kot z dvema otrokoma. To je dejstvo, pa sploh nisem panik. In ta trenutek točno vem, kaj me čaka in zato je odločitev kvečjemu težja. Je 1000 barvnih odtenkov in 100 možnih scenarijev, pa gotovo nisem na vse pomislila.
Zavedam se, da je odločitev težka in ... moja. Ne, nisem feministka, ampak samo realistka. Meni bo slabo, kovinski okus v ustih je še boljša stvar, mene bo najbolj skrbelo od pregleda do pregleda, moje telo se bo raztegnilo do skrajnih mej, mene bodo rezali in moje možgane bo spremenil hormonski val. In iz vseh naštetih razlogov mislim, da je najmanj, do česar imam pravico, izbira imena.

Ko sem se poigravala z neštetimi razlogi, se je tehtnica vedno bolj nagnila v negativno. Ne, niso dojenčki male igrače in točno se spomnim, kako mi je velikokrat bilo težko...pa skrbi in 100 vprašanj na katere ni odgovora...Pa tudi življenje je z našim malim škratom končno padlo v prave tire, zakaj bi si ga ponovno razsuli, končno lahko normalno gremo, brez ur in ur priprav, se pogovarjamo, obvladamo WC, spimo celo noči....In mama je spet pridobila malo kondicije, se v svoji koži počuti dobro, tako kot preden je rodila...Zakaj bi si torej želela ponoven cunami?

Ne, ni me prepričal mož, ki mi za drugega pod mizo sugerira že kakšna 3 leta...sploh ne... Ko gledam malega, ki se razvija v pravega edinca, ki kar kliče po družbi in te hoče v vsakem trenutku zase...ko sem jasnovidna in gledam v prihodnost in vidim sina, kako je nekega dne čisto sam, brez sorodnika s katerim bi se kregal za avto, sprehajanje psa in
dediščino....to mi pa ni všeč. In me je prepričalo. Zaenkrat.

Napisano 26.11.2014