petek, 13. november 2015

Kako smo izbrali ime...

...težko...bi lahko opisali z eno besedo. Vendar nam je na koncu s skupnimi močmi uspelo. Že pri prvorojencu sva imela z izbiro imena kar nekaj težav, okuse imava različne in ko mi je dragi predlagal ime za deklico (Eleonora), sem se odločila, da bom vajeti prevzela v svoje roke. Lepo prosim, rodila bom otroka v Sloveniji z vsemi prednostmi in slabostmi, ne pa nove španske kraljice.

Sedaj je bil v izbiro imena vpleten še en družinski član več...sicer se je hotelo vpletati še veliko drugih, vendar smo imeli sami s sabo dovolj dela. Svit je takoj, ko je izvedel, da bo dobil sestrico pričel stresati predloge iz rokava. Najprej Mimi, nato Nika, Tia, Nicol, potem je pa kar dolgo vztrajal pri Lini in tudi vsem naokoli razložil, da bo dobil sestrico Lino. Možev komentar na njegovo izbiro: "Ne moreš...lina je lahko samo strelna..." In je padla izbira v vodo...
...ugotovila sem, da se moška nikakor ne bosta zedinila in predlagala, da izberem pet imen, nato Dean izloči dve najljubši, končno izbiro prepustiva pa malemu...strinjali smo se, vendar je mož ostal nezainteresiran skoraj do zadnjega dne....dva dni pred pregledom v porodnišnici pa se je le odločil, da bo čas za izbiro...vse moje vmesne predloge je tako ali tako takoj skritiziral...

Ko sem mu povedala pet imen je približno čez minuto izstrelil dve. Izbral je Zorjo in Meto. Ker sem se že vso nosečnost pogovarjala z malo Roso v mojem trebuhu, sem ga prosila, če lahko da sinu še to ime kot tretjo izbiro...

...ko sem ga 21. oktobra okoli 14.30 klicala, da naj se hitro zmiga in pride v porodnišnico, ker imajo že nabrušene nože, mu itak ni bilo nič jasno...čez nekaj minut me je poklical nazaj in vprašal: "Katera imena smo že izbrali?" Takrat res ni bilo časa za debato o imenu in tako je bila mala brez identitete vse do naslednjega dne, ko je prišla administratorka z vlogo za rojstni list. Na kištici, kjer je spala, prav tako na moji in njeni zapestnici, je pisalo C.R. deklica....pa tolikokrat sem se ob podpisovanju izvidov čudila, da v devetih mesecih ne morejo izbrati imena... zarečeni kruh...

Naslednji dan, ko je prišel mali pogledat sestrico, mi je napol v opravičilo razložil: "Mama, Rosa pomeni rdeča in tako sestrici res ne more biti ime." Priznam, do tega trenutka nisem na to niti pomislila...vendar sem tedaj že vedela, da je Meta prava izbira. Naša izbira.

Ni komentarjev:

Objavite komentar